November – mesec boja proti pljučnemu raku

Lepi obeti za prihodnost

Pljučni rak ostaja v vrhu po številu novoobolelih ljudi in velja za bolezen, ki ima slabšo prognozo. Kot pravi prof. dr. Matjaž Zwitter z Onkološkega inštituta Ljubljana, so pljuča zelo poseben organ, ki se je zelo dobro prilagodil in razvil obrambne mehanizme pred vsemi ogrožujočimi dejavniki iz okolja. Pljuča so poleg kože organ, ki je stalno v zelo neposrednem stiku z zunanjim okoljem in so zato zelo izpostavljena različnim škodljivim dejavnikom: kemičnim strupom, mehanskim strupom, prahu, virusom ipd. Prav zato so se prilagodila in iznašla veliko načinov, kako se jih ubranijo in uidejo njihovi škodljivosti. Če tega ne bi naredila, ne bi mogla ostati »na zunanji fronti« z zunanjim svetom.

Pljučni rak nastane z genetsko spremembo (mutacijo) celic, ki sestavljajo pljuča. Te celice so izprijene in ne sledijo pravilom, ki omejujejo rast zdravih celic. Kljub temu pa tudi celice pljučnega raka še obdržijo odpornost proti zdravilom, ki jih prepoznajo kot škodljive snovi. Zato so poskusi zdravljenja s citostatiki in tarčnimi zdravili učinkoviti samo za razmeroma kratek čas, potem pa gre rak spet svojo pot. Zato je, kot pojasnjuje sogovornik, zdravila povsod veliko, le tam, kjer bi ga radi videli zdravniki, torej v tumorskih celicah, ga je najmanj.

Novosti pri zdravljenju

Kljub temu se na področju zdravljenja ves čas dogaja veliko novega. Kot pojasnjuje prof. Zwitter, so novosti na vseh področjih zdravljenja: v kirurškem zdravljenju, obsevanju in sistemskem zdravljenju. Če bolnika zdravijo z namenom ozdravitve bolezni, je vedno vključena vsaj ena od oblik lokalnega zdravljenja, torej kirurški poseg ali obsevanje (radioterapija). Na obeh področjih je bil v zadnjih letih narejen velik napredek, prav tako tudi v podpornem zdravljenju, denimo v anesteziji in terapiji bolečine, kar omogoča izvedbo tudi zelo tveganih operativnih posegov. Pri obsevanju radioterapevti uporabljajo vrsto novih aparatur, pomembna novost pa je v tridimenzionalnem obsevanju. Tumor namreč nikoli ni simetričen, zato s tovrstno tehniko obsevanja natančneje prilagodijo načrt obsevanja. Napredek je tudi pri večji natančnosti obsevalnih odmerkov, s katerimi dosežejo optimalnejši izid zdravljenja. Vseh novosti pri obsevanju pri nas še niso uvedli, a jih bodo v bližnji prihodnosti. Pomembno je, da veliko večino bolnikov zdravijo s kombinacijo različnih metod zdravljenja.

Zdravljenje z zdravili

Osnova sistemskega zdravljenja je še vedno kemoterapija. V Evropi in seveda tudi v Sloveniji najpogosteje uporabljajo dvojčke - kombinacijo dveh citostatikov. Poleg njih uporabljajo tudi različna tarčna zdravila. Kot pravi sogovornik, so za zdravljenje z njimi primerni samo tisti  bolniki, ki imajo v tumorskih celicah izražene tarče, na katere ciljajo posamezna tarčna zdravila. V bodoče bo v veliko pomoč pri izbiri najustreznejše kombinacije zdravil tako imenovani genski podpis tumorja, ki ga bo razvozlal patolog, na osnovi njegovega poročila pa bodo klinični zdravniki izbrali vrsto zdravljenja, od katerega bo imel bolnik največjo korist.

V Sloveniji imajo zdravniki veliko izkušenj z dvema tarčnima zdraviloma, ki spadata v skupino inhibitorjev tirozin kinaze. Enega od njih lahko bolniki jemljejo v obliki tablet in jim ni potrebno hoditi po aplikacijo v bolnišnico, a imajo veliko neželenih učinkov na koži. Manj izkušenj imajo po besedah sogovornika s tretjim tarčnim zdravilom iz skupine anti-VEGF. Predpisovati za zdravljenje ga bo smiselno šele takrat, meni sogovornik, ko bo na voljo jasna opredelitev, kateri bolniki bodo imeli koristi od zdravljenja s kombinacijo kemoterapije in omenjenega tarčnega zdravila.

Na voljo je še eno zdravilo, ki ima tarčo v tumorskih celicah, in za katerega se je v kliničnih raziskavah pokazalo, da podaljša čas do napredovanja bolezni, a tudi preživetje. Po dosedanjih analizah je učinkovit pri vseh vrstah pljučnega raka, razen pri drobnoceličnem. Tudi to zdravilo ima neželene učinke, ki se izražajo predvsem na koži, zanimivo pa je naslednje. Izkazalo se je namreč, da se na zdravilo bolje odzovejo oziroma so učinki zdravljenja boljši, če so neželeni učinki izrazitejši. Bolniki brez neželenih učinkov so se na terapijo odzvali slabše.

Glavni razlog za razvoj pljučnega raka še vedno ostaja kajenje, nikakor pa ni edini. Ne smemo namreč zanemariti onesnaženja zraka, a tudi pomena poklicnega in bivalnega okolja.
Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Jurica Ferenčina

Jurica Ferenčina dr. med. spec. družinske medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki