Rak jeter

prof. dr. Borut Štabuc, dr. med.
prof. dr. Borut Štabuc, dr. med. (Foto: Diana Anđelić)

Novo upanje za bolnike

Rak jeter je šesti najpogostejši rak na svetu in predstavlja tretji najpogostejši vzrok umrljivosti zaradi raka. Skoraj vedno je smrtna bolezen, saj so znaki in simptomi popolnoma neznačilni. Ozdravljiv je le takrat, kadar ga odkrijemo dovolj zgodaj. Kaj povzroča raka jeter, kdo zaradi njega zboleva in, ne nazadnje, kakšna je preventiva, smo se pogovarjali s profesorjem dr. Borutom Štabucem, dr. med., predstojnikom Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC v Ljubljani.

V svetu za rakom jeter najpogosteje zbolevajo ljudje v starosti od 35 do 65 let, pri nas pa v dvajsetletnem poznejšem obdobju. Čeprav največ ljudi zboleva v Aziji – na Kitajskem rak jeter predstavlja kar 50 odstotkov vseh bolezni – in tudi v Afriki, se je v zadnjih dvajsetih letih incidenca pojavljanja raka jeter podvojila v Avstraliji, Združenih državah Amerike, Franciji, Veliki Britaniji, pa tudi pri nas. V Sloveniji je bilo leta 1991 približno 40 novih primerov letno, leta 2005 pa že 132 novih primerov primarnega raka na jetrih.

»Medtem ko je vzrok za nastanek raka jeter v Aziji in na Kitajskem najpogosteje okužba z virusom hepatitisa B, v Evropi, ZDA ter na Japonskem kar 70 odstotkov vseh bolnikov zboli za to boleznijo zaradi okužbe z virusom hepatitisa C,« je povedal dr. Štabuc.

»V Sloveniji je vzrok za nastanek raka jeter prekomerna uporaba alkohola in zamaščenost jeter, ki traja daljši čas in vodi do ciroze jeter. Rak v necirotičnih jetrih ne nastane. Jetrna ciroza, ki traja več kot 15 let, predstavlja nevarnost za nastanek primarnega jetrnega raka. Najpogostejši razlogi za jetrno cirozo v našem okolju so dolgotrajno prekomerno uživanje alkohola, okužba s hepatitisom C in zamaščena jetra zaradi uživanja preveč mastne hrane. Metabolne bolezni so redko vzrok za nastanek raka jeter.«

Če preprečimo jetrno cirozo, smo preprečili tudi raka jeter, pove dr. Štabuc. Čeprav za jetrnim rakom večinoma zbolevajo alkoholiki, lahko zaradi katerega koli vzroka zbolijo vsi, ki imajo jetrno cirozo. V rizični skupini so tudi narkomani, ljudje, ki pogosto menjajo spolne partnerje, tudi tisti, ki delajo s krvjo. »Pri bolnikih, za katere vemo, da imajo jetrno cirozo 10 let in več ali so nosilci virusa B in imajo zamaščena jetra, priporočamo zgodnje odkrivanje raka jeter. Takega bolnika nadzorujemo z ultrazvokom na 6 mesecev, na toliko časa preverjamo tudi vrednost alfafetoproteina – posebnega tumorskega označevalca. Če pri bolnikih ugotovimo manjšo spremembo na jetrih ali opazimo povišanje tumorskega označevalca, opravimo dodatne diagnostične postopke.«

Nove smernice pri zdravljenju raka jeter

Pri diagnostičnem postopku sta najpomembnejši preiskavi ultrazvok trebuha in jeter. Sledita računalniška tomografija in magnetnoresonančna preiskava jeter. »Diagnozo postavimo na osnovi teh dveh preiskav, ki sta popolnoma značilni za hepatocelični karcinom na osnovi tumorskega označevalca alfafetoproteina. Mejna vrednost je 200 nanogramov na mililiter. Pri starejšem bolniku, ki nima bolezni v testisih in ima vrednost tumorskega označevalca višjo od 200, je diagnoza jasna. Ne potrebujemo niti biopsije, vemo, da ima takšen bolnik hepatocelični karcinom,« je jasen dr. Štabuc. Kot je dejal, pri nas pri ugotavljanju in diagnostiki raka jeter pripravljajo smernice, ki bodo končane konec junija letos, predstavili pa jih bodo jeseni.

»Zanimivo je, da je rak jeter ozdravljiva bolezen v nekako 30 odstotkih primerov, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. Ker pa so znaki in simptomi popolnoma neznačilni, pri nekem bolniku, ki ima jetrno cirozo, ne moremo reči, da ima tudi hepatocelični karcinom. Znaki so popolnoma enaki. Zato je pomembno, da se zdravniki pri bolniku, starejšem od 50 let, ki ima cirozo jeter vsaj deset let ali več, zavedamo tudi nevarnosti za nastanek raka jeter. Te smernice bodo zdravnikom pri ugotavljanju bolezni v veliko pomoč.«
Članek se nadaljuje »


Katja Arko Kampuš

Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont

Postavi vprašanje

Gregor Kavčič

dr. Gregor Kavčič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Jurica Ferenčina

Jurica Ferenčina dr. med. spec. družinske medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki