Rak in prehrana

(Foto: Jupiterimages)

Spremenjene potrebe po hranilih

Telo za optimalno delovanje potrebuje oskrbo z vodo in naslednjimi hranili: beljakovinami, sladkorji, maščobami, vitamini in minerali. Naša prehrana je zdrava, če jemo raznovrstna in kvalitetna živila. Pri bolnikih z rakom se presnova večinoma spremeni. Ker je rak skupina bolezni (poznamo okoli 250 vrst raka), ki se med seboj razlikujejo je tudi njihov  vpliv na presnovo različen. Prav tako imajo različen vpliv na presnovo posamezne oblike zdravljenja raka. Na drugi strani je tudi odziv posameznika na rakavo bolezen in njeno zdravljenje zelo različen, kar se prav tako odraža v stopnji presnovnih sprememb in seveda posledično na bolnikov prehranskem stanju in njegovih potrebah po hranilih.

SPREMEMBE PRESNOVE VPLIVAJO NA SPREMENJENE POTREBE PO HRANILIH

Da razumemo zakaj je pomembno da bolnik z rakom prehrano spremeni in prilagodi njegovim potrebam, in kar je prav tako zelo pomembno, da ne strada, je potrebno poznati osnove presnovnih spremeb ki spremljajo rakasta obolenja.
V osnovi je pri rakavi bolezni prisoten presnovni stres, ko so potrebe po hranilih zvečane in spremenjene. Močno so pospešeni imunski in razgraditveni procesi v organizmu. Organizem je v stresu in pospešeno se tvorijo snovi, ki sodelujejo v vnetnem procesu. Ker ti obrambni procesi potekajo zelo intenzivno in so za njihovo tvorbo potrebna hranila, jih telo pridobiva tudi tako, da se presnova spremeni v takšno smer da telo samo sebe razgrajuje. Če v telo n e vnašamo hranil(ki so v hrani) je razgradnja večja.

Ta odziv organizma imenujemo sistemski vnetni odziv. Gre za značilen odziv organizma na bolezni, ne samo rakave. Kadar traja bolezen kratek čas, se na ta način optimalno mobilizirajo telesna hranila za obrambo proti škodljivemu dejavniku. Če pa traja bolezen dlje časa, pa se telo zaradi tega mehanizma spremenjene presnove razgrajuje in tako počasi slabi. Ta fenomen imenujemo telesno propadanje (angl. body wasting), bolezensko stanje presnove pa kaheksija. Torej ni kahektičen samo bolnik, ki je zelo shujšan, kaheksija se razvija že veliko prej. Odnos med boleznijo - rakom  in reakcijo telesa nanj shematsko zelo lepo ponazori takoimenovana kahektična čebula (slika 1).
 
Zelo pomemben znak kaheksije je, da bolnik kljub temu, da dokaj normalno in celo zadosti je, ob tem vseeno izgublja pusto telesno maso (predvsem mišice) in seveda tudi telesno težo. Kirurški posegi, obsevanje in kemoterapije presnovne spremembe pa se še poglobijo in tako vplivajo na spremembe potreb po hranilih. Hkrati te metode zdravljenja vplivajo tudi na sposobnost prebavljanja hrane, njene absorbcije in nemalokrat tudi njenega vnosa.

Na prehranske potrebe in vnos hrane lahko vpliva tudi lokalizacija tumorja samega. Nekateri tumorji so presnovno aktivni, sicer veliko manj kot smo včasih mislili, in izločajo dejavnike ki spreminjajo presnovo ali/ali pospešujejo  razgradnjo telesa. Takšen značilen faktor je na primer PIF (proteolysis inducing factor), ki pospešuje  razgradnjo proteinov v telesu. Tumorji, ki ga izločajo so predvsem nekateri tumorji trebušne slinavke, nekateri tumorji črevesa, urinarnega trakta, vseh še ne poznamo. Če je vnos hrane premajhen ali bolnik celo strada so presnovne spremebe še bolj izražene. Osnovni posledici sta predvsem oslabljeno delovanje imunskega sistema in izguba telesne mase. Bolniki se hitreje utrudijo in slabše prenašajo zdravljenje.

KAKŠNA NAJ BO HRANA MED AKTIVNIM ZDRAVLJENJEM?

Med aktivnim zdravljenjem je zelo pomembno da bolniki vzdržujejo energetsko bilanco in ne izgubljajo telesne teže. Ponavadi se bolniki borijo proti izgubljanju telesne teže, vendar se bolniki med določenimi oblikami zdravljenja lahko tudi zredijo. Na primer med hormonskim zdravljenjem raka dojke. Hrana naj bo mešana in kvalitena ter pripravljena po principih zdrave hrane. Vsebuje naj zadosti beljakovin, ker so potrebe po beljakovinah povečane. V prehrani naj bo več kvalitenih živil, ki vsebujejo hranila z ugodnim vplivom na presnovo, podpirajo delovanje organizma in zmanjšujejo razgraditvene procese v organizmu.

Primeri takšne hrane so:
  • Ribe ali ribje olje, ki vsebuje maščobne kisline omega 3, predvsem eikozapenaenojska kislina (EPA).
  • Olja, bogata z nenasičenimi maščobnimi kislinami(laneno, olivno..)
  • Sadje in zelenjava, ki vsebuje številne vitamine, antioksidante, fitokemikalije, kot so na primer rosveratrol v rdečem grozdju, lutein v paradižniku, brokolin v brokoliju.
  • Polnovredne oblike žitaric
  • Kvalitetne vire beljakovin, ki vključujejo tudi zmerne količine mesa
  • Zeleni čaj
Hrana je torej vir torej številnih za telo ugodnih hranil, ki podpirajo telo med zdravljenjem. Da v telo vnesete čimveč teh hranil je potrebno jesti mešano hrano, v čimbolj naravni obliki. Zaenkrat ne poznamo nobene hrane s katero bi raka ozdravili. Vemo pa, da imajo slabo hranjeni bolniki veliko več komplikacij zdravljenja in manj možnosti za uspešno ozdravitev bolezni.

Zelo pomembno je, da hrano prilagodimo posameznikovim potrebam, navadam in tudi okusu. Le tako bo bolnik zaužil zadosti hrane. Zaželjeno je da je hrana razdeljena v več manjših obrokov čez dan, obdobja stra danja naj bodo čim krajša. Stradanje, neredna ali enolična prehrana so škodljivi. Nobena raziskava na ljudeh ni prikazala da bi imelo stradanje ugoden učinek na zdravljenje raka, še več, iz zgoraj opisanih mehanizmov razvoja kaheksije je jasno da lahko izstradamo kvečjemu sebe in ne rakastih celic.

Seveda moramo pri prehrani upoštevati tudi bolnikove težave, ki spremljajo bolezen in/ali zdravljenje.
Če je problem zgodnja sitost ali bolnik nima želje po hrani je priporočljivo, da so obroki hrane energetsko in nutritivno čimbolj gosti. To pomeni, da je v majhni količini hrane veliko hranil in kalorij. Če za pripravo takšne hrane nimamo možnosti ali časa, si lahko pomagamo z prehranskimi nadomestki ali dodatki v obliki napitkov, pudingov ali proteinskih in/ali energetskih prahov, ki jih umešamo v normalno hrano in jo na ta način obogatimo. Te komercialno pripravljene oblike hrane predstavljajo kvalitetne oblike koncentriranih hranil. Takšna hrana je tudi higiensko neoporečna in primerna za bolnike, ki ne smejo uživati sveže hrane.
Pri bolnikih, ki imajo vnos hrane preko ust med zdravljenjem otežen ali celo nemogoč, kot je na primer pri nekaterih bolnikih z tumorjih v področju glave in vratu ter tudi drugih deli prebavil, moramo že kot del plana zdravljenja načrtovati vnos hranil po drugi poti: hranilnih cevk ali z infuzijo hranil v žilo.

KAJ PA VITAMINI IN ANTIOKSIDANTI?

Zelo pogosto bolniki sprašujejo ali naj med zdravljenjem uživajo multivitaminske pripravke, ki vsebujejo tudi vitamine z antioksidativni delovanjem? Zaenkrat vemo, da so potrebe po antioksidantih v stanju stresa povečane in je za podporo organizma nujen vnos vsaj osnovnih priporočenih odmerkov. Uživanje večjih količin antioksidantov pa lahko moti učinkovitost kemoterapije ali obsevalnega zdravljenja. Citostatiki in obsevalno zdravlenje deluje preko mehanizma oksidativne poškodbe celice in zato lahko povečane količine antioksidantov zmanjšajo njihovo učnkovitost, ker delujejo naprotno njihovemu . Ker ni čvrstih znastvenih dokazov za uživanje povečanih količin antioksidantov med zdravljenjem zaenkrat velja, da naj multivitaminske preparati v normalnih odmerkih jemljejo le tisti, ki z normalno prehrano ne zmorejo pokriti njihovih dnevnih potreb.

PREHRANA PO KONČANEM ZDRAVLJENJU

Po končanem zdravljenju se marsikdo znajde na točki ko na novo načrtuje svoj življenki stil . Zrave prehranske navade in aktiven življeski stal sta vsekaor pomebna za kvaliteno življenje po raku. V okvirčku si lahko preberete navodila Ameriškega onkološkega združenja za prehrano in telesno aktivnost ki je namenjena preventivi pred rakom. Enaki principi veljajo tudi za čas po raku.

Jejte mešano in zdravo hrano, s poudarkom na rastlinski hrani:
  • jejte 5 ali več porcij sadja in zelenjave na dan
  • izberite polnovredna žita in omejite vnos prečiščenih oblik žit in sladkorjev
  • omejite vnos rdečega mesa, posebej mastnega in predelanega
  • izberite hrano, ki pomaga vzdrževati zdravo telesno težo
Izberite aktiven življenki stil:
  • telesna vadba 30-45 minut 5X na teden, zmerne do večje intenzivnosti
  • otroci in mladostniki : 60 minut telesne aktivnosti 5X na teden
Vzdržujte zdravo telesno težo
  • uravnovesite kalorični vnos z telesno aktivnostjo
  • izgubite telesno težo če ste predebeli
Omejite pitje alkohola

Tisti, ki so preboleli raka in se držijo teh navodil lahko postopno izgubijo odvečno telesno težo in hkrati osvojijo tudi zdrave življenske navade. Hujšanje naj bo zmeraj počasno, le ½- 1kg na teden in ob hkratni telesni aktivnosti.

Prehrana in bolniki z napredovalim rakom
Tudi za bolnike, pri katerih bolezen napreduje je zelo pomembno da imajo kvalitetno prehransko podporo. Prehrana in telesna aktivnost jim pomagata vzdrževati dobro počutje in kvaliteto življenja. Pri bolnikih z napredovalim rakom je zelo pomembno, da v največji možni meri zdravimo vse simptome, ki otežujejo vnos hrane. Bolnik, ki ga boli ali je depresiven ne bo imel apetita, zato ta dva simptoma agresivno zdravimo.

Kadar ima bolnik težave z izgubo apetita je pogosto potrebno individualno prehrasko svetovanje in prilagoditev prehrane. V veliko pomoč je tudi telesna aktivnost. Ponavadi ti ukrepi pomagajo in le kadar so neuspešni in je izguba apetita zelo moteča posežemo tudi po stimulatorjih apetita, ki pa imajo zelo neugodne stranske učinke, kot je na primer zadrževanje vode v telesu, pospešeno kopičenje maščob in tudi nevarnost tromboz. Zato se onjihovi uporabi pogovorimo z bolniki in jim povemo kaj lahko od njih pričakujemo.
 
Marko Hočevar

prof. dr. Marko Hočevar dr. med. spec. splošne in onkološke kirurgije

Postavi vprašanje

Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Vsi Viva strokovnjaki