Epidomiologija raka glave in vratu

izr. prof. dr. Maja Primic Žakelj, dr. med.
izr. prof. dr. Maja Primic Žakelj, dr. med. (Foto: Diana Anđelić)

Raznolika skupina malignih tumorjev

Pojem rak glave in vratu obsega raznoliko skupino malignih tumorjev, ki jim je skupno predvsem to, da je njihov nastanek povezan s čezmernim pitjem alkoholnih pijač in kajenjem. Mednje sodijo rak ustnice, ustne in nosne votline, žrela in grla. O epidemiologiji raka glave in vratu smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Majo Primic Žakelj, dr. med., z Onkološkega inštituta v Ljubljani.

Pogostejši pri moških

Leta 2003 jih je v Sloveniji zbolelo 323, žensk pa precej manj, samo 72. Za to skupino tumorjev je leta 2003 umrlo 344 moških in 70 žensk. Petletno relativno preživetje moških z rakom grla, ki so oboleli v obdobju 1998−2002, je bilo 60-odstotno, bolnikov z rakom žrela pa precej manjše, 23-odstotno," razlaga dr. Maja Primic Žakelj in pove še, da se je v zadnjih desetih letih incidenca raka glave in vratu v Sloveniji ustalila. Kot kaže, se med moškimi ne povečuje, zmerno pa se povečuje med ženskami.
Rak glave in vratu predstavlja 6,6 odstotka vseh rakov pri moških in je bil leta 2003 po pogostosti na šestem mestu med vsemi raki pri moških. "Pri ženskah je bolezen tako redka, da je ne uvrščamo med deset najpogostejših, ko gre za raka. Za primerjavo z drugimi evropskimi državami: po obolevanju za rakom žrela pri moških je Slovenija na petem mestu med evropskimi državami – v zgornji tretjini lestvice. Tudi porazdelitev incidence po slovenskih statističnih regijah kaže, da je te bolezni znatno več med moškimi. Pri moških je incidenca največja v zasavski regiji, med ženskami pa v osrednji Sloveniji," razlaga sogovornica.

Spremembe v ustih ali grlu, hripavost in težave pri požiranju …

… so najpomembnejši znaki, na katere morate biti pozorni. "Vsakdo kdaj ob prehladu izgubi glas in vsakomur se kdaj pojavijo razjede v ustih. Če pa glas postane hripav brez znanega vzroka in hripavost v približno dveh tednih ne izgine, je lahko znak nevarne bolezni, denimo raka glasilk ali kakega drugega predela grla. Če se na ustnici ali v ustni votlini pojavi razjeda, ki se noče zaceliti, se celo veča in povzroča bolečine, je to lahko opozorilni znak za raka ustnice ali ustne votline," sporoča dr. Primic Žakelj. Diagnosticiranje bolezni je nemalokrat ovirano zaradi odsotnosti bolezenskih znamenj v začetni fazi. Zgodnje prepoznavanje bolezni je ključno za bolnikovo usodo. Na zgodnji stopnji razvoja so ti tumorji večinoma dobro ozdravljivi, v napredovalem stadiju bolezni pa so uspehi veliko slabši. Tudi za tumorje na področju glave in vratu je značilno, da se izrazitejša znamenja bolezni kažejo šele v napredovali fazi. Zaradi tega odsotnost bolezenskih znakov, kot so bolečine, krvavitve ali težave z dihanjem in požiranjem, še ne pomeni, da tumorja ni. Že lažje motnje (bolečine) pri žvečenju, požiranju in govoru, hripavost ali občutek tujka so zadosten razlog za natančen pregled pri zdravniku. Tudi oteklina, zatrdlina ali zadebelina na vratu je lahko prva znanilka raka na območju glave in vratu.

Nevarna alkohol in kajenje 

"Najpomembnejši dejavnik za nastanek raka na območju glave in vratu sta čezmerno pitje alkoholnih pijač in kajenje. Učinek obeh je približno zmnožek učinkov vsakega posameznega dejavnika. Relativno tveganje za nastanek teh rakov je pri hudih kadilcih in pivcih alkohola od deset- do stokrat večje kot pri nekadilcih in ljudeh, ki ne pijejo alkoholnih pijač. Kot kažejo epidemiološke raziskave, je v razvitem svetu nevarnost za nastanek rakov zgornjih dihal in prebavil pri nekadilcih in abstinentih zelo majhna. Alkohol poveča nevarnost tudi sam po sebi, ne le skupaj s kajenjem. Zdi se, da je pomembna količina popitega etanola, ne glede na izvor, zato je treba omejiti uživanje vseh vrst alkoholnih pijač, ne samo žganih," razlaga dr. Primic Žakelj.
K nastanku raka ustne votline in žrela prispevajo čezmerno pitje alkoholnih pijač, kajenje in slaba ustna higiena, k raku grla pa predvsem kajenje. Osnovni pravili za preprečevanje raka na tem območju sta nekajenje in zmernost pri pitju alkoholnih pijač, opozarja sogovornica in pove še: "Alkoholne pijače sicer niso prepovedane, vendar za zdaj ni znano, kolikšna je količina, ki še ni nevarna. Nekateri ocenjujejo, da je primerno popiti največ 2 do 3 enote alkoholnih pijač na dan za moške, za ženske pa nekoliko manj (od 1 do 2 enoti). Enota pomeni od 8 do 10 g etanola oziroma kozarec vina, piva ali žganih pijač. Za ženske je priporočena količina manjša kot za moške zato, ker je pri njih nevarnost raka na dojki po nekaterih raziskavah povečana že pri zelo zmernem pitju."

Preventiva 

Pred rakom glave in vratu varujeta tudi sveže sadje in zelenjava. Sadje in zelenjava sta bogat vir vitaminov, mineralov in vlaknin. "Vitamina C in E, beta karoten in selen so antioksidanti. Kisik, ki je sicer nujen za življenje, vendar v celicah povzroča tudi nastanek nestabilnih molekul, prostih radikalov, ki kvarijo celice in zmanjšujejo njihovo naravno sposobnost obrambe pred rakom. Po drugi strani imajo celice sisteme, s katerimi ovirajo nastajanje prostih radikalov ali pa jih uničujejo potem, ko so že nastali. Ti sistemi potrebujejo antioksidante, ki nastajajo v celicah ali pa jih zaužijemo s hrano. Zato je pomembno, da s sadjem in zelenjavo pojemo dovolj teh snovi," sklene dr. Maja Primic Žakelj.

Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Postavi vprašanje

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki