Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Melanom - najnevarnejša oblika kožnega raka

dr. Janja Ocvirk, dr. med., spec. internistka
dr. Janja Ocvirk, dr. med., spec. internistka (Foto: Diana Anđelić)

Melanom ni le ena od oblik kožnega raka, temveč je tudi najnevarnejša od vseh. V nekaterih predelih sveta, denimo v Avstraliji, je zaradi klimatskih razmer in vse večje ozonske luknje dobil razsežnosti epidemije. Toda prav tamkajšnje izkušnje kažejo, da je s primernim osveščanjem javnosti in s spodbujanjem preventivnega ravnanja v kombinaciji z rednim samopregledovanjem možno doseči izredno dobre rezultate − ne le pri zdravljenju, temveč predvsem pri zgodnjem odkrivanju, ko je še čas, da se bolezen, četudi maligna, v celoti pozdravi, razlaga dr. Janja Ocvirk, dr. med., specialistka internistka z Onkološkega inštituta v Ljubljani.

Natančni vzroki za nastanek melanoma še niso povsem jasni. Strokovnjaki ga povezujejo z dedno obremenitvijo in izpostavljenostjo ultravijoličnim žarkom, predvsem s sončenjem sredi dneva. Največja nevarnost kožnega melanoma je v tem, da ne nastane takoj. Koža si vse naše grehe zapomni in nam jih ne odpusti. Včasih zadostuje že krajše, nadvse intenzivno izpostavljanje sončnemu sevanju, da se čez leta na koži razvije rakasto znamenje.

Melanom zdravniki pogosto odkrijejo med rutinskim pregledom, neredko pa bolniki pridejo k zdravniku z željo, da jim pregleda sumljivo kožno znamenje. V svetu veljajo merila, po katerih najlaže že na pogled ocenimo, ali je posamezno znamenje sumljivo ali ne. To so merila A (asimetrija, angl. asimetry), B (robovi, angl. borders), C (obarvanost, angl. colour), D (premer, angl. diameter), E (razvoj – angl. evolution). Prvi znaki melanoma so običajno sprememba velikosti, oblike ali barve kožnega znamenja. Sledijo simptomi, ki jih čutimo na otip: znamenje lahko postane mehkejše ali trše, srbi ali ima razjedo. Melanom se lahko razvije iz obstoječega znamenja (v tretjini primerov), lahko pa se pojavi tudi kot novo znamenje (v dveh tretjinah primerov).

Če je znamenje sumljivo, ga je vedno treba pregledati še pod mikroskopom. Zato zdravnik opravi biopsijo, pri kateri znamenje odstrani v celoti, skupaj z varnostnim robom (od 2 do 5 mm) zdrave kože. Izjema so zelo velika znamenja, pri katerih izreže zgolj najbolj sumljiv del. V histološkem laboratoriju izrezano tkivo pregleda patolog. Ko je postavljena diagnoza, zdravnik določi trenutni stadij bolezni (melanoma).

Zdravljenje

Če se histološki izvid pokaže, da je globina tumorja tolikšna, da je potrebno nadaljnje zdravljenje, pride bolnik na Onkološki inštitut v Ljubljani, kjer konzilij zdravnikov odloči, katera oblika ali oblike zdravljenja so zanj najprimernejše. V stadiju I je melanom ozdravljiv v več kot 90 odstotkih, razlaga sogovornica in pojasni, da je tako zato, ker bolezen v zgodnjem stadiju ne zaseva. To je ključno za dobro napoved, zato si po sogovorničinih besedah zdravniki želijo, da bi bolniki k njim prihajali v čim bolj nizkih stadijih, tako da bi lahko sumljiva znamenja odstranili že takrat, ko šele kaže, da se bodo spremenila. Melanom zdravijo operativno, sistemsko z interferonom alfa-2b, s kemoterapijo, z imunoterapijo in obsevanjem. Odločitev za posamezno obliko zdravljenja je odvisna predvsem od stadija bolezni in bolnikovega stanja. Zdravniki se pri načrtu zdravljenja ozirajo na več dejavnikov, predvsem na starost, splošno zdravstveno stanje, stadij bolezni in verjetnost širjenja. Prav zato je določitev stadija zelo pomembna. Če operacija ni možna, če pri operaciji niso odstranili vsega tumorskega tkiva ali pa je patolog pri pregledu odstranjenega tkiva ugotovil negativne napovedne kazalnike, je potrebno dodatno (adjuvantno) zdravljenje.

Radioterapija je trenutno najučinkovitejša nekirurška oblika lokalnega zdravljenja melanoma.

Zdravljenje melanoma z obsevanjem se razlikuje od obsevanja drugih vrst raka predvsem po tem, da radioterapevti pri melanomu uporabijo višje dnevne odmerke (frakcije) kot pri drugih rakih (denimo pri karcinomu).
Glavni namen obsevanja po operaciji malignega melanoma je preprečiti vnovično razraščanje tumorja na predhodno operiranem območju. Kadar kirurg ni odstranil vsega bolnega tkiva, dodatno izrezovanje pa ni več možno, je najboljša rešitev obsevanje. To je v primeru primarnega melanoma potrebno le izjemoma, največkrat kadar ima bolnik obsežen maligen melanom ali pa je tumor na območju obraza ali vratu, kjer bi obsežna operacija utegnila povzročiti hujše kozmetične in funkcionalne okvare.

Sistemsko zdravljenje traja leto dni

Bolnikom, pri katerih obstaja visoko tveganje za ponovitev bolezni, a še nimajo zasevkov, kar pomeni, da je njihova bolezen v stadijih IIB, IIC ali v katerem od stadijev III, ponudijo adjuvantno oziroma dodatno zdravljenje z interferonom alfa 2-b, ki je do zdaj edino priznano in registrirano zdravilo za to bolezen. Zdravljenje s tem zdravilom poteka v visokih odmerkih in traja leto dni. Med zdravljenjem bolniki lahko hodijo v službo.
Druge oblike sistemskega zdravljenja pridejo v poštev, če so prisotne metastaze. Če je metastaza samo ena, jo odstranijo kirurško, če to ni možno, pa bolniku uvedejo kemoterapijo, ki traja toliko časa, dokler je zdravljenje učinkovito. Maligni melanom se lahko ponavlja, čeprav se v večini primerov to ne zgodi.

 


 

Če je prebivalstvo ozaveščeno, lahko tudi laiki postavijo sum na kožni melanom. To je uspelo Avstralcem, saj ljudje v 80 odstotkih pridejo k zdravniku s pravilno diagnozo, ki so si jo postavili sami. Z izobraževanjem in ozaveščanjem ljudi so dosegli, da se prebivalstvo redno pregleduje. Veliko so vložili v to, da so ljudi naučili, katerih pet meril (A, B, C, D in E) morajo upoštevati, ko si redno enkrat na mesec pregledujejo kožo od glave do pete, in jih spodbudili, da ob vsakršnem sumu takoj odidejo k zdravniku. Ko zdravnikom uspe doseči tako visoko raven zavedanja pri prebivalstvu, celo tako huda bolezen postane skorajda lepotna napaka. V Avstraliji je stopnja ozdravitve kožnega melanoma že več kot 90-odstotna. To dokazuje, da je pri pravočasnem odkrivanju in hitrem zdravljenju to razmeroma dobro potekajoča ("hvaležna") bolezen.

 



Največ malignih melanomov nastane na predelih telesa, ki so bolj izpostavljeni soncu − rokah ali nogah, vendar se lahko pojavijo kjer koli na koži in tudi drugje, denimo na sluznici. Maligni melanom lahko zelo hitro raste in tudi razsevki lahko nastanejo zelo hitro.

 

Kako prepoznamo melanom? Merila A, B, C, D in E

A (asimetrija)

Melanomske (rakaste) lezije so tipično nepravilnih oblik (asimetrične); benigna (nerakasta) znamenja so običajno okrogla (simetrična)

B (robovi)

Melanomske lezije imajo pogosto nejasne robove (nepravilni ali nazobčani robovi); benigna znamenja imajo gladke, enakomerne robove.

C (barva)

Melanomske lezije so pogosto v številnih odtenkih rjave ali črne barve: benigna znamenja so običajno le v enem odtenku rjave barve.

D (premer)

Melanomske lezije imajo pogosto premer, ki presega 5 milimetrov (po velikosti nekoliko manjše kot radirka na svinčniku); benigna znamenja imajo običajno premer, manjši od 5 milimetrov.

E (elevacija)

Melanomske lezije so pogosto dvignjene nad raven okoliške kože.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

rak , samopregledovanje , sončenje , uv žarki , melanom , kožni rak , kožno znamenje , zdravljenje melanoma , maligni melanom , ultravijolični žarek

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.