Rak prebavil: Obsežna skupina tumorjev

izr. prof. dr. Majo Primic Žakelj, dr. med.
izr. prof. dr. Majo Primic Žakelj, dr. med. (Foto: Diana Anđelić)

Tumorji

Rak na območju prebavil predstavlja skupino različnih tumorjev, ki nastajajo na požiralniku, želodcu, debelem črevesu, danki, trebušni slinavki, v jetrih in žolčniku. O epidemiologiji raka prebavil smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Majo Primic Žakelj, dr. med., z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Najpogostejši znaki te skupine rakov so težave pri požiranju, občutek, da se hrana zatika v požiralniku, težave s prebavo, spremenjen ritem iztrebljanja, predvsem driske, ki se izmenjujejo z zaprtjem, krči z vetrovi ali bolečine v trebuhu, občutek, da ne morete docela izprazniti črevesa, črno ali krvavo blato in nenamerno hujšanje. Dr. Primic Žakelj zato ob naštetih spremembah in bojazni, da je težava neobičajna ali traja dlje kot sicer (več tednov), svetuje, da ne odlašate z obiskom pri zdravniku. Na redne kontrolne preglede naj hodijo vsi, ki imajo črevesne polipe, zlasti če gre za družinsko bolezen.


Najpogostejši je rak debelega črevesa in danke
Za rakom debelega črevesa in danke po svetu zboli skoraj milijon ljudi na leto, umre pa jih približno pol milijona; ta bolezen je vzrok smrti pri približno osmih odstotkih bolnikov, ki umrejo za rakom. Debelo črevo in danka sta v zadnjih letih najpogostejše mesto (razen kože), na katerem pri prebivalstvu razvitega sveta, tudi Slovenije, nastane katera od rakavih bolezni. Sogovornica razloži, da je leta 2003 v Sloveniji za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 1189 ljudi, od tega 673 moških in 525 žensk. Debelo črevo in danka sta bila leta 2003 prvič najpogostejše mesto raka (razen kože) pri nas, tako da je presegel breme pljučnega raka pri obeh spolih skupaj. "V Sloveniji se incidenca povečuje pri obeh spolih že od sredine petdesetih let minulega stoletja, bolj strmo pa v zadnjih dvajsetih letih. Pri dedno obremenjeni populaciji se začne pojavljati že okrog dvajsetega leta starosti, v populaciji z vsakdanjo ogroženostjo pa se incidenca začne večati po 50. letu starosti. Petletno relativno preživetje se postopno izboljšuje, zlasti zaradi večjega odstotnega deleža zdravljenih bolnikov, izboljšanja operacijske tehnike in več sistemskega zdravljenja, bolezen pa še vedno pri preveč primerih odkrijemo v napredovali obliki," pove dr. Primic Žakelj.

Za nastanek tega raka so pomembni dejavniki, ki so povezani z zahodnim življenjem: debelost, energijsko prebogata hrana z malo vlakninami, sedeč življenjski slog, čezmerno uživanje alkoholnih pijač, kajenje, čezmerno uživanje rdečega mesa. Z zdravim življenjskim slogom, uravnoteženo prehrano, telesno dejavnostjo in opustitvijo razvad bi lahko zmanjšali pojavnost te bolezni. K odkrivanju bolezni v začetnem stadiju oziroma odstranitvi predrakavih sprememb bo največ prispevalo organizirano presejanje prebivalcev. Tudi v Sloveniji pripravljajo program, v okviru katerega naj bi prebivalce, stare od 50 do 70 let, redno vabili na pregled blata na prikrito krvavitev.

Med pogostejšimi vrstami raka prebavil tudi želodčni rak
Po oceni Mednarodne agencije za raziskovanje raka je leta 2002 v svetu za želodčnim rakom zbolelo več kot 933 tisoč ljudi, umrlo pa jih je skoraj 700 tisoč, kar pomeni več kot 10 odstotkov vseh smrti zaradi raka. Bolezen pogosto odkrijejo šele v napredovali fazi, zato je preživetje bolnikov slabo (relativno petletno preživetje redko presega 30 odstotkov). Želodčni rak je v Sloveniji na četrtem mestu po pogostosti vseh rakov (za pljučnim rakom, rakom dojke ter rakom debelega črevesa in danke). Pozitivno je, da je to eden od redkih rakov, pri katerem se incidenca vztrajno zmanjšuje; v večini evropskih držav se je v zadnjih petdesetih letih prepolovila. O Sloveniji več pove sogovornica: "Incidenca se od sedemdesetih let prejšnjega stoletja zmanjšuje. Želodčni rak je bil najpogostejši rak med Slovenci do leta 1967, ko sta ga zamenjala pljučni rak pri moških in rak dojke pri ženskah. Za njim v zadnjih letih pri nas zboli približno 290 moških in 190 žensk na leto. Bolezen je pogostejša po 50. letu starosti in v vzhodnem delu države. Tudi v Sloveniji se obolevnost zmanjšuje, vendar je v primerjavi z razvitimi evropskimi državami še vedno razmeroma visoka. V primerjavi z drugimi evropskimi državami spadamo na sredino, na vrh nekdanjega vzhodnega bloka in v spodnjo tretjino zahodnoevropskih držav. Preživetje slovenskih bolnikov z želodčnim rakom, zbolelih v letih 1998–2002, je blizu 30-odstotno."


Med najpomembnejše dejavnike tveganja za želodčni rak spadajo: okužba z bakterijo Helicobacter pylori, prehrana in kajenje. Okužba s Helicobacter pylori poveča tveganje za štiri- do šestkrat. Zato je Mednarodna agencija za raziskovanje raka leta 1994 bakterijo Helicobacter pylori uvrstila v prvo skupino karcinogenov, ki so dokazano vzročno povezani z rakom pri človeku. Dejavniki tveganja v prehrani so nezadosten vnos svežega sadja in zelenjave, velik vnos soli in uživanje prekajenega mesa ali rib. Z visoko incidenco želodčnega raka je povezan tudi nižji družbenoekonomski položaj. V Sloveniji je v regijah, kjer vlada razmeroma večje blagostanje, manj želodčnega raka (zahodni del države); ljudje v revnejših skupnostih so namreč bolj izpostavljeni okužbam, prehranjujejo se manj zdravo, v povprečju več kadijo itn.

Rak trebušne slinavke pogostejši po 60. letu
"Trebušna slinavka je žlezni organ prebavil z notranjim in zunanjim izločanjem, ki ga delimo na glavo, trup in rep. Rak na glavi ovira iztok soka trebušne slinavke in tudi žolča, zato so ti bolniki zlatenični. Pri raku na telesu in na repu ni zlatenice, ker so ti predeli odmaknjeni od žolčnih vodov. Večina rakov trebušne slinavke nastane iz žleznega tkiva z zunanjim izločanjem, manjši del pa iz žleznega tkiva, ki izloča inzulin. Dve tretjini rakov trebušne slinavke nastane v glavi organa, ostali pa vzniknejo v telesu in repu organa. Maligne celice se lahko širijo v sosednje organe neposredno ali po mezgovnicah. S širjenjem malignih celic po krvi nastanejo zasevki v pljučih. Bolezen v začetni fazi večinoma ne povzroča težav. Pri napredovali bolezni se pojavijo bolečine v zgornjem delu trebuha, zlatenica, zaprtje in driske. Bolezenski znaki se pri raku v repu žleze pojavijo šele, ko je tumor že velik. Za rakom trebušne slinavke po svetu zboli približno 220 tisoč ljudi na leto in je pogostejši v razvitem svetu. V mlajših letih moški obolevajo trikrat pogosteje kot ženske. Ogroženost se veča s starostjo, ko izzvenijo tudi razlike med spoloma. Bolezen je redka pred 40. letom starosti, največ ljudi pa zboli v starosti 60 let. V Sloveniji v zadnjih letih zboli približno 130 moških in 100 žensk na leto, tudi pri tej bolezni je po svetu in pri nas relativno petletno preživetje majhno, maj kot 10-odstotno," pripoveduje dr. Primic Žakelj. 


Za rakom trebušne slinavke pogosteje obolevajo kadilci. Ogroženi so tudi delavci, ki prihajajo v stik z naftnimi derivati in razredčili, nastanek tega raka pa večajo še čezmerno pitje alkoholnih pijač, premastna hrana, uživanje preveč rdečega mesa, debelost, sladkorna bolezen in kronično vnetje žleze. Pri preventivi so pomembni splošni ukrepi za zdravo življenje, hrana z veliko zelenjave in sadja ter manj mesa, telesna dejavnost in vzdrževanje telesne teže.

Jetrni rak − nevarna alkohol in hepatitis
Za jetrnim rakom zboli blizu 600 tisoč ljudi na leto, od tega enkrat več moških kot žensk, kar 80 odstotkov pa jih je z revnih območij podsaharske Afrike in Azije, kjer je bolezen endemična. V Sloveniji je jetrni rak redkejši; v zadnjih letih zboli približno 80 moških (manj kot 2 odstotka vseh novih primerov) in 55 žensk (približno 1 odstotek vseh novih primerov). Ker bolezen večinoma odkrijejo v poznem stadiju, je preživetje majhno, približno 5-odstotno. Jetrni rak povzroči kronična okužba z virusom hepatitisa B (HBV). Mednarodna agencija za raziskovanje raka v Lyonu od leta 1994 uvršča virus hepatitisa B in C v prvo skupino dokazanih karcinogenov za človeka. Na nastanek tega raka vplivata tudi alkohol in pomanjkljiva prehrana, zlasti pomanjkanje vitamina A. Povezanost med dolgotrajnim jemanjem kombiniranih oralnih kontraceptivov in hepatocelularnim karcinomom so ugotovili v petih študijah, ki so jih opravili v razvitih državah, ne pa v šesti, ki so jo opravili v nerazvitih okoljih. Za preprečevanje tega raka sta pomembna cepljenje proti okužbi s HBV in omejevanje alkoholizma.

Rak požiralnika redek
Rak požiralnika je v Evropi redek. Po zgradbi tkiva sta najpogostejši obliki ploščatocelični in žlezni rak. Ploščatocelični rak je značilen za manj razvita svetovna območja, rak žleznih celic pa se pojavlja pri belcih v razvitih državah. Povezan je s čezmerno telesno težo in iztekanjem želodčnega soka v požiralnik. V Evropi in v Sloveniji je rak požiralnika pogostejši pri starejših moških (po 60. letu starosti), sodi pa med redkejše rakave bolezni. Pri moških v zadnjih letih predstavlja manj kot dva odstotka vseh rakov, pri ženskah ne doseže niti pol odstotka. Leta 2003 je v Sloveniji zbolelo 79 in umrlo 58 moških, žensk pa je zbolelo 20 in umrlo 16. Večino primerov odkrijejo v napredovalem stadiju, zato petletno relativno preživetje bolnikov spada med manjše; pri nas v obdobju 1998–2002 ne presega 10 odstotkov. V primerjavi z drugimi evropskimi državami je Slovenija po obolevanju za tem rakom na spodnji tretjini lestvice.

Rak žolča in žolčnika je nevarnejši za ženske
Za rakom žolčnika in žolčevodov, ki je redko obolenje, zboli dvakrat več žensk kot moških. Pogostejši je v Aziji, Vzhodni Evropi in Južni Ameriki. V Sloveniji v zadnjih letih zboli približno 50 moških in blizu 80 žensk na leto. Pogostejši je med starejšimi; tri četrtine bolnikov je starejših od 65 let. Odkrijejo ga navadno pozno, zato je preživetje majhno. Nekatere raziskave povezujejo rak žolčnika in žolčevodov z vnetjem žolčnika in žolčnimi kamni, vendar večina ljudi, ki jih ima, ne zboli za rakom žolčnika. Rak žolčnikov povezujejo tudi z debelostjo in preveč kalorično hrano, v kateri je veliko ogljikovih hidratov. Kot preventivo priporočajo zdrav življenjski slog, kirurško odstranitev žolčnih kamnov pa predvsem pri tistih, pri katerih je rak žolčnika v družini pogostejši.

Gregor Kavčič

dr. Gregor Kavčič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Roman Paškulin

dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze


Postavi vprašanje

Vojko Kanič

prim. doc. dr. Vojko Kanič dr. med. spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki