Možganski tumor

(Foto: Dreamstime)

Redki, a zato toliko hujši

Možganski tumor je zagotovo ena od hujših in manj prijaznih diagnoz. Svetla točka pri njej je edino (morda) ta, da jih je v primerjavi z drugimi vrstami tumorjev razmeroma malo. Po podatkih Registra raka za Slovenijo je bilo leta 2003 132 novih primerov primarnega možganskega tumorja. Možganski tumorji so namreč lahko primarni ali sekundarni; drugi nastanejo kot metastaze (zasevki) solidnih tumorjev v kakšnem drugem organu. Kot pravi mag. Tanja Roš Opaškar, dr. med., specialistka nevrologinja z Onkološkega inštituta Ljubljana, v možgane najpogosteje zasevajo raki dojk, pljuč, malignega melanoma ter raka debelega črevesa in danke, v bolj razširjeni in napredovali bolezni pa tako rekoč vse vrste raka.

Kot še pravi sogovornica, je pogostost metastatskih možganskih tumorjev po literaturi približno desetkrat večja od pogostosti primarnih možganskih tumorjev. Toda število na novo odkritih primerov primarnega možganskega tumorja nenehno narašča. Najbolj ogroženi za razvoj primarnega možganskega tumorja so ljudje v starosti med 55 in 60 let, žal pa so posamezni bolniki tudi mlajši od 30 let.

Več vrst tumorjev

Primarnih možganskih tumorjev je več vrst, so torej heterogena skupina, in tudi njihova klasifikacija večkrat ni preprosta. Kot pravi sogovornica, so najpogostejši tumorji gliomi, ki nastanejo zaradi maligne preobrazbe celic opornega možganskega tkiva, imenovanega glija. Med te celice spadajo astrociti in oligodendrociti. Tako se tumorji, ki izvirajo iz astrocitne vrste celic, imenujejo astrocitomi, tisti, ki nastanejo iz oligodendrocitne vrste celic, pa so oligodendrogliomi. Oligodendrogliomi so znatno redkejši, saj po literaturi predstavljajo manj kot 10 odstotkov vseh gliomov. Glede na histološke značilnosti, stopnjo malignosti in s tem tudi napoved oziroma potek bolezni astrocitome in oligodendrogliome delijo še na tri stopnje: I., II. in III., pri čemer tumorji III. stopnje, t. i. anaplastični astrocitomi ali oligodendrogliomi, rastejo hitreje in so zato bolj maligni. Obstajajo tudi mešani tumorji, ki so sestavljeni iz prve in druge vrste tumorskih celic, torej iz astrocitov in oligodendrocitov; ti se imenujejo oligoastrocitomi. K astrocitni vrsti tumorjev spada še IV. stopnja malignega tumorja, ki ga imenujejo glioblastom multiforme. Zanj je značilno, da je najbolj nezrel, kar pomeni, da so celice izgubile značilnosti normalnih celic, zaradi česar tumor raste najhitreje. Od vrste tumorja, stopnje malignosti in histoloških značilnosti je odvisno nadaljnje zdravljenje.

Vzroki neznani

Tumorji se v možganih lahko razvijejo iz različnih znotrajlobanjskih struktur, najpogostejši gliomi se razvijejo v beli možganovini velikih možganov, metastatski tumorji pa v možganskih hemisferah, pogosto pa tudi v malih možganih.
Vzroki za to, da se normalne celice začnejo maligno spreminjati, niso pojasnjeni. Znanstveniki so odkrili nekatere spremembe na kromosomih celic v primarnih možganskih tumorjih, pove sogovornica in pojasni, da je za del oligodendrogliomov znano, da imajo na kromosomih delecijo 1p 19q in so dovzetnejši za kemoterapijo; pri tovrstnih bolnikih je preživetje na splošno boljše. Tudi pri nekaterih drugih tumorjih, denimo pri najbolj malignem glioblastomu in pri drugih gliomih, so z molekularno-genetskimi analizami ugotovili nekatere spremembe na kromosomih. Napredki v molekularni diagnostiki teh tumorjev so prispevali k natančnejši histopatološki klasifikaciji primarnih možganskih tumorjev.

Bodite pozorni na prve znake

Tako kot pri vseh drugih malignih obolenjih je tudi pri možganskem tumorju pomembno, da ga zdravniki čim prej odkrijejo, zato moramo biti pozorni na bolezenske simptome oziroma znake. Ti so pri možganskem tumorju odvisni od mesta ter velikosti tumorja in obtumorskega edema (otekline) ter so si podobni, pa naj gre za primarni tumor ali za metastazo. Med najpogostejšimi znaki je glavobol, ki se mu pozneje pridružita slabost in bruhanje. Glavobol postaja stalen in po moči narašča, povezan pa je z naraščajočim možganskim pritiskom. Možgani imajo omejen volumen in če v njih raste tvorba, se pojavijo znaki povečanega intrakranialnega pritiska. Glavoboli redkeje nastopijo na območju, kjer raste tumor. Pojavijo se lahko tudi ohromitve po polovici telesa, izpadi vidnega polja, motnje senzibilitete (občutkov) po polovici telesa, epileptični napadi, motnje ravnotežja, motnje v koordinaciji gibov, osebnostne spremembe … vse to pa je odvisno od lege/lokalizacije tumorja.

Je samo glavobol − ali kaj resnega?

Seveda vas bo zanimalo, kako razlikovati med glavobolom, ki ga povzroča tumor, in med tako imenovanim funkcionalnim ali nenevarnim glavobolom. Dr. Roš Opaškar pojasnjuje, da je ključna razlika v tem, da bolečina pri funkcionalnem glavobolu navadno traja omejen čas, torej ni stalna, in da ima še druge značilnosti, ki jih je mogoče prepoznati z natančno anamnezo, medtem ko je simptomatski glavobol, torej ta, ki daje slutiti, da se v glavi morda razvija tumor, naraščajoče narave in ne preneha. Ti simptomi so enaki tako pri primarnem kot pri metastatskem možganskem tumorju oziroma tumorjih. Zgolj po njih ni mogoče presoditi, za katero obliko gre, za to so potrebne dodatne preiskave.

Preiskave

Če obstaja utemeljen sum, da ima človek možganski tumor, je običajno prva pot, ki jo opravi bolnik, obisk splošnega zdravnika, ki izda napotnico za nevrologa. Bolnika pogosto pregledajo tudi v urgentni službi zaradi epileptičnega napada, nevrološke simptomatike ali hudega glavobola. Dobri anamnezi in nevrološkem pregledu sledijo še nevroradiološke (slikovne) preiskave glave, med katerimi je na prvem mestu računalniška tomografija (CT), ki prikaže spremembe, kot so krvavitve, večji infarkti, abscesi in tumorji, ter magnetna resonanca s posebnim kontrastnim sredstvom (MRI). Ta natančneje pokaže lokacijo tumorja, okoliški edem in razmerje tumorja do okoliških struktur. Nevrokirurg lahko ob pomoči magnetne resonance natančneje načrtuje operacijo. Operacija omogoči odvzem tumorskega tkiva za histološki pregled in s tem natančno diagnozo, od katere je odvisno nadaljnje zdravljenje, hkrati pa je z odstranitvijo večine tumorja to tudi del zdravljenja. Pri nekaterih vrstah tumorjev je operacija z odstranitvijo tumorja zadostno zdravljenje in dopolnilno zdravljenje ni potrebno.
Opisani diagnostični postopek je enak za bolnike s primarnim tumorjem in za tiste s sekundarnim, torej metastatskim tumorjem. Bolniki, ki se zaradi raka na kakem drugem organu že zdravijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI), prihajajo na kontrolne preglede na onkološkem inštitutu; ob sumu na možganske metastaze diagnostične slikovne preiskave opravijo na onkološkem inštitutu. V Sloveniji sta dva nevrokirurška centra, v katerih opravljajo kirurške posege na možganih, in sicer v Ljubljani in v Mariboru.

Zgodnje odkrivanje

Ko beseda nanese na raka in uspešno zdravljenje, je vedno poudarjen pomen čim bolj zgodnjega odkrivanja bolezni. Kaj torej narediti, da bi čim več bolnikov zajeli v čim zgodnejših fazah, ko so možnosti za zdravljenje boljše? Sogovornica pravi, da imajo pri tem najpomembnejšo vlogo bolniki. Če ima človek stalne in nepojasnjene glavobole, je potreben pregled pri zdravniku, ki se bo po natančni anamnezi in kliničnem pregledu odločil za nadaljnje postopke. Hitra in pravilna je tudi odločitev za obisk v primeru novih nevroloških znakov. Prvi del, torej odločitev za obisk pri zdravniku, je odvisen od bolnika, za kar večinoma kar dobro poskrbijo, drugi, torej pravilna in pravočasna diagnostika ter odločitev za najbolj optimalno zdravljenje, pa je v rokah nevrologov, nevroradiologov, nevrokirurgov, nevropatologov in onkologov.

Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki