Rak debelega črevesa in danke

Jožef Kramberger, dr. med., spec. spl. medicine
Jožef Kramberger, dr. med., spec. spl. medicine (Foto: Diana Anđelić)

Ne odlašajte z obiskom pri splošnem zdravniku!

Splošni zdravnik je po organizaciji našega zdravstva prvo sito, na katerem se ustavijo bolniki. Srečujejo se z vsemi boleznimi in če je treba, jih pošiljajo na nadaljnje, specialistične preglede. Na njihova pleča je naložena skrb za preventivo in odkrivanje bolezni na vseh področjih medicine, tudi v onkologiji. Prav pri zadnji je, morda še bolj kot na drugih področjih, pomembno, da bolnik čimprej pride k zdravniku, da mu bolezen karseda zgodaj odkrijejo in ga začnejo brez odlašanja zdraviti. Samo to zagotavlja najboljše možnosti za ozdravitev in kakovostno preživetje.

Toda naši podatki in izkušnje zdravnikov klinikov kažejo, da največkrat ni tako. Bolniki vse prepogosto odlašajo s pregledom pri splošnem zdravniku, bodisi zato, ker težavam ne pripisujejo pomena, bodisi zato, ker jih v prvih fazah bolezni niti nimajo. Rešitev je več. Ena od njih je vsekakor v boljši ozaveščenosti ljudi, poznavanju dejavnikov tveganja za razvoj posameznih rakavih bolezni, poznavanju prvih znakov bolezni in takojšnjem obisku pri zdravniku, če ima človek težave. Vsekakor je možnost, in to zelo dobra, da razvoj dogodkov poskusimo predvideti in bolezen ujeti v njenih začetkih. Zelo dobra možnost je tudi presejanje bolnikov, ki sodijo v skupino z višjim tveganjem za razvoj posamezne rakave bolezni.

Nekaj podobnega je storil Jožef Kramberger, dr. med., specialist splošne medicine in direktor Zdravstvenega doma Lenart. Na lastno pobudo in ne za potrebe morebitne raziskave se je odločil, da med dva tisoč bolniki, za katere redno skrbi, naredi presejalni test za raka debelega črevesa in danke ter poskuša najti morebitne bolnike v karseda zgodnji fazi. K temu so ga po njegovih besedah spodbudila vse prej kot spodbudna dejstva iz registra raka, po katerih je jasno, da je ta vrsta raka v Sloveniji v naglem porastu in da bo ob takšnem tempu verjetno kmalu dosegel celo prvo mesto pri moških.

To se mu je zdelo zelo zaskrbljujoče, zato se je odločil, da podrobneje pregleda svoje bolnike. Vendar ne vseh. Pripravil je merila, na osnovi katerih je na koncu izločil skupino rizičnih bolnikov. Glavna merila, po katerih je izbral bolnike za svojo raziskavo, so bili: debelost (indeks telesne mase nad 34), slabokrvnost, kajenje, družinska obremenjenost z rakom, navajanje simptomov in znakov, ki bi utegnili biti znak začetnega raka. Vsem izbranim bolnikom je opravil hematest. To je laboratorijski pregled blata na prisotnost okultne ali prikrite krvavitve. To pomeni, da krvi v blatu s prostim očesom ne zaznamo.

Rezultati, do katerih je prišel sogovornik, so bili obenem spodbudni in zaskrbljujoči. Med vsemi pregledanimi bolniki (142) je dr. Kramberger namreč odkril 15,5 odstotka takih, pri katerih je bila v blatu prisotna kri. Te bolnike je napotil na nadaljnjo diagnostično obravnavo h gastroenterologu, ki je vsem opravil kolonoskopijo. Od 22 bolnikov s krvjo v blatu so s kolonoskopijo pri 5 (22,7 %) dokazali karcinom debelega črevesa. Pri dveh bolnikih (9%) so bili vzrok okultne krvavitve hemoroidi. Pri enem bolniku (4,5 %) je bila okultna krvavitev v okviru novo odkrite revmatoidne bolezni, pri enem bolniku niso odkrili vzroka, pri 13 bolnikih (59 %!) so bili vzrok za kri v blatu polipi debelega črevesa, od začetno spremenjene sluznice pa vse do prekanceroze. Tem so polipe, če je bilo le možno, odstranili pri kolonoskopskem pregledu. Vsi bolniki z odkritim rakom in vsi tisti, ki jim sprememb niso mogli odstraniti kolonoskopsko, sta nato obravnavala kirurg in onkolog.

Ostale bolnike, ki so sodelovali v presejanju, a so bili njihovi izvidi negativni, je vsake pol leta povabil na kontrolni pregled – hematest, enkrat na leto pa so opravili kolonoskopijo. Poleg tega jim je predlagal spremembe življenjskega sloga s poudarkom na zdravi prehrani in zadostnem gibanju. Bolniki so se na predlagane spremembe odzvali različno; nekateri so priporočila vzeli zelo resno, drugi malo manj. Vsekakor pa sogovornik namerava nadaljevati z opisanim ravnanjem, vse v želji po karseda kakovostni skrbi za svoje bolnike.

Jožef Kramberger: "Pomislite na zadnjo skupino 13 'srečnikov' (59 odstotkov vseh pozitivnih hematestov), ki so po odstranitvi polipov, iz katerih bi se zagotovo razvil rak debelega črevesa, tako rekoč ozdraveli. Seveda zdaj njihovo stanje nadzorujemo."

Andrej Repež

asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Mojca Cepuš

Mojca Cepuš svetovanje o prehrani Svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje, certificirana nutricistka.

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki