Rak debelega črevesa in danke: redno na kontrolne preglede

dr. Janja Ocvirk, dr. med., spec. internistka onkologinja
dr. Janja Ocvirk, dr. med., spec. internistka onkologinja (Foto: Diana Anđelić)

Preventiva

Ko je zdravljenje končano, je zelo pomembno, da bolnik upošteva priporočila svojega zdravnika. Med najpomembnejšimi ukrepi so redni kontrolni pregledi in preiskave, ki jih vsaj bolnik opravlja intervalno, odvisno od stadija bolezni in trajanja njenega mirovanja, razlaga dr. Janja Ocvirk, dr. med., specialistka internistka onkologinja z Onkološkega inštituta v Ljubljani.

Vsi bolniki, pri katerih so določili stadij I, potrebujejo samo operativni poseg in nobenega nadaljnjega zdravljenja. Stadij II zahteva operacijo in če se izkaže, da so prognostični dejavniki slabi, bolnik prejema še kemoterapijo, ki traja pol leta. V stadiju III pri raku debelega črevesa operaciji v vsakem primeru sledi še kemoterapija. Pri stadiju II in III pri raku danke pa pride v poštev še predoperativno obsevanje. Ko bolniki opisano zdravljenje zaključijo, priporočila pravijo, naj jih zdravniki še nekaj časa redno spremljajo, razlaga sogovornica. "Priporočila, ki se jih držimo pri nas, so v skladu z ameriškimi in evropskimi. V prvem letu po zaključenem zdravljenju bolniku svetujemo kontrolne preglede vsake tri mesece. Bolnika pregledamo in ga vprašamo, kako se počuti in ali ima kakršnekoli težave. Nato mu opravimo ultrazvok trebuha in pregledamo kri, kjer smo pozorni na tumorske markerje. Če bolnik navaja kakršnekoli težave, opravimo še druge preiskave, sicer pa te, ki sem jih naštela."

Kolonoskopija

Pri tem je pomembna še ena redna preiskava, in sicer kolonoskopija. Ta ni tako pogosta. Kot pravi sogovornica, naj bi prvo kolonoskopijo opravili najpozneje leto dni po operaciji, po nekaterih priporočilih pa že v prvih šestih mesecih po operaciji. Kdaj mora bolnik na naslednjo kolonoskopijo, je odvisno predvsem od izvida prve kolonoskopije. Če je izvid normalen, je to lahko čez dve do tri leta. Normalen izvid druge kolonoskopije pomeni, da je priporočljiv interval naslednjih pregledov vsakih pet let. Če pa kolonoskopija pokaže, da so v črevesu prisotni polipi, je datum naslednjega pregleda s kolonoskopijo odvisen od histopatološkega izvida.

Če je bolnik brez težav, redkeje na kontrole

V tretjem letu po zaključenem zdravljenju bolnik na kontrolne preglede prihaja vsake pol leta, nato pa, če nima nobenih težav in če ni sprememb v tumorskih markerjih, le še enkrat na leto. Najbolj kritično obdobje sta prvi dve leti, saj se po statističnih podatkih prav tedaj zgodi največ ponovitev bolezni. Po besedah dr. Ocvirkove bolnika lahko sledi eden od zdravnikov, ki so ga zdravili. To je lahko kirurg, internist onkolog ali radioterapevt onkolog. Bolniki, ki so bili samo operirani, hodijo na kontrolne preglede h kirurgu. Bolniki, ki so poleg kirurškega opravili še internistično zdravljenje, hodijo na preglede bodisi h kirurgu bodisi k internistu onkologu, lahko pa tudi izmenično k enemu in drugemu. "Načeloma je povsem vseeno, saj naj bi bili postopki sledenja in pregledi jasni ter enaki pri vseh specialistih," razlaga sogovornica.
Če se v petih letih po koncu zdravljenja bolezen ne ponovi, ima bolnik dobre prognostične dejavnike, in nadaljnje sledenje je lahko prepuščeno bolnikovemu osebnemu zdravniku.

Čimbolj zdravo življenje

Bolniki, ki so se zdravili zaradi raka debelega črevesa in danke ter nimajo metastaz, po zaključenem zdravljenju − operativnem, obsevanju in kemoterapiji − ne potrebujejo nobenega dodatnega podpornega zdravljenja. Nujno je le, da prihajajo na redne kontrolne preglede, pravi sogovornica in dodaja, da vsem bolnikom svetujejo, naj živijo po načelih zdravega življenja. To pomeni predvsem skrb za redno in zdravo prehrano, zmerno gibanje in opustitev vseh škodljivih razvad, denimo alkohola in kajenja. Večina teh bolnikov se lahko vnovič vključi v vsakodnevno delo in hodi v službo.

Če se ponovi …

Pri vsem tem je pomembno, da so bolniki ves čas pozorni na svoje počutje in zdravstveno stanje. Če opazijo kakršnekoli spremembe pri odvajanju blata ali v počutju, jim sogovornica svetuje, naj gredo nemudoma na pregled. Pri sumu, da gre za ponovitev bolezni, pojasnjuje dr. Ocvirkova, opravijo vse preiskave, s katerimi skušajo ugotoviti, ali je res prišlo do ponovitve in predvsem kje. Lahko gre za ponovitev na operiranem mestu, lahko pa gre za nov primaren tumor, kar ugotovijo s kolonoskopijo. Bolniku opravijo ultrazvok trebuha, CT ali magnetno resonanco trebuha, s čimer ugotavljajo morebitne zasevke. Poleg tega opravijo rentgensko sliko pljuč, v primeru drugih simptomov pa še druge preiskave, denimo scintigrafijo kosti, če bolnik toži zaradi bolečin v kosteh. Opravijo tudi kolonoskopijo, v primeru, da je ni mogoče opraviti, pa lahko opravijo irigografijo, kontrastno rentgensko preiskavo z vodotopnim kontrastom, s katerim lahko dokažejo tumorsko maso v črevesju. Vendar je to le diagnostična preiskava, ki ne omogoča biopsije ali odstranitve polipov. Prihaja nova preiskava, virtualna kolonoskopija, ki jo opravijo s CT. To je slikovna neinvazivna diagnostična metoda, ki je bolniku prijazna, vendar lahko prikaže samo polipe, ki so večji od enega centimetra, poleg tega ne omogoča biopsije ali odstranjevanja polipov/lezij, zato je v primeru teh treba opraviti klasično kolonoskopijo.

V primeru zasevkov

Če potrdijo zasevke, jih punktirajo, še prej pa seveda poskušajo ugotoviti, kje so in koliko jih je. V primeru osamljenega zasevka v enem organu, denimo v jetrih, bolnika, če je le možno, operirajo, enako je z osamljenim zasevkom v pljučih. Če pa je zasevkov več in zajemajo dva ali več organov, bolnika zdravijo s kemoterapijo ali s kemoterapijo v kombinaciji s tarčnimi zdravili, od katerih zdaj uporabljajo dve, in sicer bevacizumab in cetuksimab. Zasevke na kosteh obsevajo.


Dr. Janja Ocvirk svetuje:

- Zapisujte si informacije, ki jih dobivate, in vprašanja, ki se vam porodijo in jih želite zastaviti zdravniku.
- Informirajte se. Poučite se o bolezni, zdravilih, ki jih prejemate …
- Opazujte svoje telo.
- Poiščite organizacije – društva, v katerih se združujejo bolniki z rakom na debelem črevesu in danki.
- Na obisk k zdravniku pripeljite prijatelja ali sorodnika, ki vam bo pomagal zabeležiti podatke, ki jih boste dobili od zdravnika.

Tina Fabjan

Tina Fabjan dr. dentalne medicine

Liljana Mervic

doc. dr. Liljana Mervic dr. med. spec. dermatovenerologije

Postavi vprašanje

Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Vsi Viva strokovnjaki