Rak debelega črevesa in danke

Maksimiljan Kadivec, dr. med.
Maksimiljan Kadivec, dr. med. (Foto: Diana Anđelić)

Mlada, a obetavna metoda

Radiološka diagnostika raka debelega črevesa z računalniško tomografijo je, vsaj pri nas, dokaj mlada veja radiologije. Maksimiljan Kadivec, dr. med., ki vodi Oddelek za radiologijo pri Onkološkem inštitutu v Ljubljani, je povedal, da sodobna radiologija vse bolj odkriva spremembe na debelem črevesu oziroma rak debelega črevesa s posebno preiskavo, tako imenovano virtualno kolonoskopijo.

Pri klasični radiološki preiskavi debelega črevesa – irigografiji se bolnik pripravi na preiskavo s čiščenjem črevesa (odvajala, tekoča dieta), nato mu pri preiskavi skozi črevesno cevko uvedejo v črevo barijevo kontrastno sredstvo in nato po potrebi zrak oziroma ogljikov dioksid (CO2). Kontrast se nabere ob stenah črevesa. Metoda se imenuje dvojno kontrastni pregled debelega črevesa; z njo zdravniki vidijo, ali so stene v črevesu spremenjene, ali so nastali polipi, divertikli, zožitve, rak. Modernejša metoda je virtualna kolonoskopija.

Najprej je treba črevo očistiti tako kot za kolonoskopijo, le da bolnik ob tekoči dieti popije tudi barijevo kontrastno sredstvo. Če v črevesu ostane del blata, se to obarva, da ga lahko zdravnik razlikuje od morebitnih izrastkov na stenah črevesa. Po črevesni cevki debelo črevo napihnejo s približno štirimi litri zraka ali ogljikovega dioksida. Radiolog nato bolnika, ki leži na trebuhu in pozneje še na hrbtu, pregleda z večrezinsko računalniško tomografijo, zatem pa računalniški program obdela zbrane podatke. Naprava zdravniku omogoči pogled v črevo tako, kot bi po njem potoval s kamero. Prednost te preiskave je, da je mogoče videti tudi dele črevesa, ki jih z drugimi metodami utegnejo spregledati. Toda preiskava je zelo zahtevna za odčitavanje; zdravniki morajo dobro poznati računalniški program, ki obdeluje podatke. Zanesljivost metode je zelo velika. Pri polipih, ki so veliki osem milimetrov in več, je zanesljivost več kot 95-odstotna. Polipi namreč rastejo več let in manjšega ko odkrijejo, boljše možnosti za ozdravitev ima bolnik. Treba jih je namreč odstraniti.


V prihodnosti računalnik
Preiskavo še izboljša uporaba računalniškega sistema CAD (computer added diagnosis). Posebnost in prednost tega programa je v tem, da računalnik izračuna in določi tako imenovana "sumljiva" mesta. Takšen program imamo pri nas za odkrivanje raka dojke, za rak debelega črevesa in danke pa še ne, vendar računajo, da bodo ob rutinski uvedbi virtualne kolonoskopije uvedli tudi program CAD. To pomeni velik napredek v diagnostiki, saj izkušnje iz tujine kažejo, da lahko s to tehniko odkrijejo že samo tri milimetre velike črevesne polipe.
Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani teh preiskav za ugotavljanje raka debelega črevesa in danke zdaj še ne opravljajo, toda oddelek je že v zaključni fazi. Kot je povedal dr. Kadivec, so v nove prostore že vgradili računalniški tomograf in napravo za magnetno resonanco. Prostore bodo odprli marca, prve bolnike pa bodo v njih pregledali aprila. Bolnike bodo torej pregledovali z virtualno kolonoskopijo ob pomoči 16-rezinske računalniške tomografije.


Je možno pričakovati, da bodo s to preiskavo pregledali vsakega bolnika, pri katerem obstaja sum, da ima raka debelega črevesa ali danke? Dr. Kadivec pravi, da je vse odvisno od tega, ali bo preiskava uvedena med rutinske preiskave in ali jo bo financiral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V Franciji, denimo, se prav zdaj dogovarjajo, da bi začeli s presejanjem sprememb v debelem črevesu ob pomoči virtualne kolonoskopije. Pri nas pričakujejo, da bodo sprva na tovrstno preiskavo napotili bolnike s težavami.


Nepogrešljivi ultrazvok
Poleg preiskav s sodobno tehnologijo je za odkrivanje raka v končnem delu debelega črevesa in danke že nekaj časa v uporabi tudi ultra zvok. Na Onkološkem inštitutu imajo nove tudi UZ aparature s primernimi sondami za pregled končnega dela debelega črevesa.
Zelo pomembno je tudi, da ugotovijo, v katerem stadiju je rak. Da določijo stadij, ugotavljajo, koliko je metastatskih bezgavk v mali medenici. Prav za tovrstne preiskave bodo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani predvidoma novembra pri pregledih z MR (magnetno resonanco) začeli uporabljati novo kontrastno sredstvo, ki bo takrat prišlo v prodajo. S tem kontrastnim sredstvom je mogoče natanko določiti, katere bezgavke so bolne − katere je pri operaciji treba odstraniti. Preiskava z novim kontrastom bo dobrodošla tudi pri diagnostiki raka rodil in prostate.

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Senta Frol

asist. Senta Frol dr. med., spec. nevrologije spec. nevrologije

Vsi Viva strokovnjaki