Rak debelega črevesa in danke

(Foto: Dreamstime)

Neprijetno, toda nujno potrebno

"Digitorektalni pregled ali pregled danke s prstom je pomemben del splošnega pregleda bolnika in ena od osnovnih metod pri presejanju in diagnostiki raka danke," pravi dr. Vaneja Velenik z Onkološkega inštituta, specialistka radioterapije in onkologije. Poudarja pa, da pravočasna diagnoza omogoča odkritje bolezni v zgodnji fazi, ko je v visokem odstotku ozdravljiva. Opustitev tega pregleda pri bolniku z znaki obolenja danke je lahko huda strokovna napaka, trdi Velenikova.

Ta pregled za odkrivanje raka danke je brezplačen, lahko ga opravi vsak splošni zdravnik, vendar ti tovrstnih pregledov ne opravljajo dovolj pogosto. Zakaj ne, nas je zanimalo. Velenikova odgovarja, da je razlogov več. "Da bi bila ugotovitev pri rektalnem pregledu pravilna, mora zdravnik poznati pravilno tehniko rektalnega pregleda ter anatomijo in patologijo danke," razlaga. "Tehnike pregleda in razlikovanja med različnimi spremembami v danki pa se zdravniki naučimo z vajo. Vsi zdravniki se med študijem ne morejo naučiti rektalnega pregleda, saj gre za pregled intimnega dela telesa, ki je za bolnika neprijeten in pogosto boleč. V nasprotju s fizikalnimi preiskavami drugih delov telesa, te na istem bolniku ne moremo ponavljati večkrat."

Zaradi omenjenih razlogov je digitorektalni pregled v vsakdanji praksi zapostavljen, nadaljuje. "Zdravniki se pri bolnikih z znaki obolenja danke čedalje bolj zanašajo na izvide zahtevnejših in dragih preiskav, kot so kolonoskopija, računalniška tomografija trebuha ipd. Samo pogosto izvajanje rektalnega pregleda, usmeritev bolnika s sumljivo spremembo k internistu ali kirurgu, ki se ukvarja s patologijo danke, in preverjanje svoje ugotovitve z izvidom specialista omogoča osebnemu zdravniku nabiranje izkušenj."

Kako danko obravnava radioterapevt? "Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani se zdravijo bolniki z lokalno in/ali regionalno napredovalim rakom danke. Pri njih rakava sprememba zajema vso steno črevesa ali vrašča v sosednje organe. Včasih so bolezensko spremenjene tudi področne bezgavke. Bolnike zdravimo z obsevanjem (pogosto sočasno s kemoterapijo), praviloma pred operacijo. Tako pride do manj nezaželenih učinkov kot pri zdravljenju po operaciji, kirurg pa ima večjo možnost radikalne operacije ("operacije v zdravo"). Pri nizko ležečem raku danke lahko z zmanjšanjem tumorja omogočimo operaterju ohranitev kontinuitete črevesa. Po operaciji zdravimo samo tiste bolnike z napredovalim rakom danke, ki so bili operirani zaradi zapore črevesa, in seveda tiste, ki jih pred operacijo, žal, niso usmerili na onkološki inštitut. Teh bolnikov je čedalje manj."

Postopek obsevanja

Bolnik se z radioterapevtom dogovori za začetek načrtovanja obsevanja na CT-simulatorju. To je računalniški tomograf z dodatno opremo, ki omogoča slikanje medenice na več ravneh (prerezih). Nato zdravnik na vsaki ravni računalniško določi območje, ki ga želi obsevati. Skupaj z radiofizikom izbereta toliko obsevalnih polj, da bodo žarki uničevali le obolelo področje in tako čimmanj poškodovali sosednje zdravo tkivo. Sledi drugi obisk bolnika na istem simulatorju, ko radiološki inženir na bolnikovo kožo z barvilom nariše izbrana obsevalna polja. Barvilo samo od sebe izgine po končanem obsevanju, ko se vrhnji sloj kože odlušči. S tem je priprava na obsevanje zaključena, nam je postopek obsevanja razložila dr. Velenikova. "Bolnike obsevamo pet dni v tednu, in sicer od 28 do 30-krat. Eno obsevanje traja samo nekaj minut. Največ časa traja pravilna namestitev bolnika, ki mora biti ob vsakem obsevanju enaka, kar vzame dodatnih deset minut," je še dodala. V času zdravljenja z obsevanjem bolnik vsak teden pride na kontrolo v svojo ambulanto. Po končanem obsevanju mora do operacije miniti štiri do šest tednov. V tem obdobju se namreč umirijo zgodnje posledice obsevanja, tumor pa se lahko precej zmanjša.

Radioterapevti uspešno sodelujejo s kirurgi in internisti v večini slovenskih bolnišnic, tako da radioterapevt bolnika z novoodkritim napredovalim rakom danke pregleda že v nekaj dneh po opravljenih preiskavah za zamejitev bolezni. Velenikova sklene, da "kljub velikemu številu bolnikov v treh ambulantah radioterapevtov, ki zdravimo tumorje prebavil, ni čakalne dobe za pregled. Zaradi omejenega števila primernih obsevalnih aparatov pa zdaj čakalna doba do začetka obsevanja znaša mesec dni."

Kdo vse sodeluje pri zdravljenju?

Bolnike z rakom debelega črevesa in/ali danke obravnavajo naslednji strokovnjaki:

  • internist gastroenterolog
  • radiolog
  • radioterapevt
  • kirurg – operater
  • internist onkolog
  • radiofizik

Kdo natančno bo sodeloval, je odvisno predvsem od stadija, v katerem je bolezen odkrita, ter lokacije tumorja.

Karin Sernec

asis. dr. Karin Sernec dr. med. psihiatrinja in psihoterapevtka

Postavi vprašanje

Matic Fabjan

Matic Fabjan dr. med. spec. plastične rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Vsi Viva strokovnjaki