Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Neprecenljiva kolonoskopija

doc. dr. Pavel Skok, dr. med., spec. internist
doc. dr. Pavel Skok, dr. med., spec. internist (Foto: Janko Raht)

Rak debelega črevesa in danke

V zadnjih letih se gastroenterologi skupaj z različnimi društvi, ki se borijo proti raku, veliko pozornost posvečajo raku debelega črevesa. Kot pravi doc. dr. Pavel Skok, dr. med., specialist internist s Kliničnega oddelka za interno medicino, ki deluje v okviru Oddelka za gastroenterologijo in endoskopijo Splošne bolnišnice Maribor, so intenzivna prizadevanja plod epidemioloških spoznanj. Prav število novih primerov kolorektalnega raka oziroma raka debelega črevesa in danke se je statistično najbolj vzpenjalo in je že doseglo nezavidljivo drugo mesto pri moških (14 %), takoj za pljučnim rakom, in tretje (11 %) pri ženskah, takoj za rakom dojke. Leta 2001 so v Registru raka Slovenije zabeležili 1110 novih primerov tega raka, leto poprej pa 989.

Temeljni problem, kot ga vidijo zdravniki, je v tem, da bolezen, žal, vse prepogosto ugotovijo pozno, ko je rak v napredovali fazi in marsikdaj razširjen že na druge organe v telesu. Smisel vseh diagnostičnih postopkov, ki so zdaj na voljo, bi po sogovornikovem mnenju načeloma moral biti usmerjen v to, da med skupinami ljudmi z visokim tveganjem s preiskavo zanesljivo ugotovijo tiste, ki imajo to bolezen. Pri tem se lahko opirajo na različne metode.

Prvi na lestvici odkrivanja je splošni zdravnik

Prvi na lestvici zgodnjega spoznavanja raka debelega črevesa je zagotovo splošni zdravnik oziroma zdravnik družinske medicine, ki ima pri tem neprecenljivo vlogo. Z odgovori na ciljano postavljena vprašanja lahko pripravi prvo sito, ki ga z nadaljnjimi preiskavami samo še gosti. Splošni zdravnik lahko opravi tudi osnovne laboratorijske preiskave, bolnika klinično pregleda in mu opravi tako imenovani digitorektalni pregled. Med laboratorijskimi preiskavami je pomemben tako imenovani hematest. To je preiskava, s katero odkrijejo tako imenovane okultne ali prikrite krvavitve iz prebavil, ki s prostim očesom še niso vidne. Digitorektalni pregled pomeni, da zdravnik s prstom otipa zadnji del črevesa (danko oziroma rektum). Ta preiskava, ki je kratka, neboleča in ne zahteva nobenih aparatur ali pripomočkov, je diagnostično izredno pomembna, ker se velik delež kolorektalnega raka pojavlja prav v danki in so torej tipni ter na dosegu prsta.

Endoskopski pregledi diagnostično najpomembnejši
 
Kot pravi dr. Skok, ima od vseh drugih diagnostičnih postopkov daleč največjo vrednost endoskopska preiskava spodnjih prebavil. V zadnjih desetih do petnajstih letih je bilo opravljenih veliko raziskav, ki so poskušale ugotoviti, kako dobra je napovedna vrednost hematesta in tako imenovane fleksibilne rektosigmoidoskopije. Rektoskopija je preiskava z upogljivim endoskopskim instrumentom, s katerim zdravnik pregleda del danke in esastega (sigmoidnega) dela debelega črevesa. Z njo lahko potrdijo pomemben delež tumorjev debelega črevesa in danke. In zakaj so endoskopske preiskave uspešnejše? Kot pravi sogovornik, so nedvomno natančnejše od drugih, saj v črevo vdenejo gibko cevko, ki ima v sebi optična vlakna, skozi katera priteka svetloba in omogoča zelo dober pregled nad vsemi spremembami sluznice debelega črevesa in danke. Pomembno je še nekaj. V gibki cevki so tudi delovni kanali (običajno široki od 2,6 do 3,2 mm), skozi katere lahko zdravnik potisne posebne instrumente (denimo kleščice), s katerimi opravi biopsijo sprememb sluznice, odščipnjene vzorce tkiva pa pošlje na histološko preiskavo. Prek endoskopov lahko odstranjujejo tudi polipe ali druge ugotovljene spremembe na črevesu. Težijo k temu, razlaga dr. Skok, da bi čimveč polipov (adenomov), ki so oblika prekancerozne oziroma predrakave spremembe v črevesu, odstranili v karseda zgodnji fazi.

Kolonoskopija

Dodatna endoskopska preiskava, ki pri nas prevladuje in jo uporabljajo vse pogosteje, je kolonoskopija. Tudi to je preiskava z upogljivim endoskopskim instrumentom, pri katerem pa pregledajo celoten del debelega črevesa in danke, kar pomeni cekum, ascendentni, prečni (transverzalni), descendentni in sigmoidni oziroma esasti del debelega črevesa ter danko. Tudi prek koloskopa lahko zdravnik opravi različne posege; največja vrednost te metode je v tem, da z njo lahko dokončno potrdijo etiologijo ali izvor posamezne spremembe na črevesu.

Kolonoskopija ima med ljudmi zelo negativen prizvok, po sogovornikovem mnenju pa je za to kriva predvsem priprava, ki je za bolnika dokaj neugodna. Zadnji dan pred posegom bolnik namreč zaužije odvajala, v zadnjih dvanajstih urah pa mora popiti tudi do osem litrov tekočine, kar je zlasti za starejše bolnike povezano z izredno obremenitvijo. Tako velike količine tekočine je težko popiti, po drugi strani pa ljudi moti vztrajno obiskovanje stranišča. To starejše ljudi, pri katerih je verjetnost te bolezni večja, odvrača od preiskave, ki ima sicer zelo veliko diagnostično vrednost. Preiskava lahko traja od deset minut do ene ure, odvisno od dolžine in zavitosti črevesa, morebitnih bolezenskih sprememb črevesa, sodelovanja bolnika in izkušenosti preiskovalca,  razlaga dr. Skok. Praviloma jo opravljajo brez sredstev proti bolečinam ali celo anestezije, izjema so le bolniki, ki jih je poudarjeno strah te preiskave, in bolniki, za katere zdravnik utemeljeno presodi, da med preiskavo ne bi zmogli biti pri miru. V tem primeru bolniku dajo spazmolitike, nekateri bolniki pa na lastno pest vzamejo pomirjevala. To zdravnika pri preiskavi ne ovira, pomembno je le, da bolnik to pred preiskavo pove, pojasnjuje sogovornik. V tujini so premišljevali, da bi delali preiskave v anesteziji. Za bolnika je to morda ugodneje, za zdravnika, ki opravlja kolonoskopijo, pa ne. Ko zdravnik prodira v črevesje, se bolnik namreč odziva na bolnikove dražljaje in če ta navaja bolečino, je to za zdravnika lahko dragocen podatek. "Opozarja nas na dodatno previdnost in če se med preiskavo pogovarjamo z bolnikom, mu lahko ob morebitni bolečini spremenimo lego, morebitne zožene dele črevesa obidemo in tako pregledamo celotno črevo. Samo če pregledamo črevo od danke vse do zaklopke, ki zapira prehod med tankim in debelim črevesom, lahko zanesljivo rečemo, da smo pregledali vse črevo, in samo takrat lahko govorimo o celoviti preiskavi," razlaga dr. Skok.

Metode prihodnosti

Morda je kolonoskopija res nepriljubljena med bolniki, vendar je neprecenljiva, ko gre za natančnost in zanesljivost, pravi sogovornik in dodaja, da je ne more nadomestiti niti najbolj natančna kontrastna rentgenska preiskava ob najboljši pripravi bolnika in največji ločljivosti rentgenskega prikaza. Rentgenska slika lahko potrdi spremembo, ne more pa prikazati narave te spremembe; to zmore zgolj kolonoskopija. Ljudje pogosto sprašujejo tudi za kapsulno endoskopijo in za računalniško kolografijo. Kapsulna endoskopija je metoda, pri kateri bolnik pogoltne približno dva centimetra dolgo kapsulo, ki potuje po črevesu in slika tanko črevo. Žal bolniki ne vedo, da je namenjena le za zelo specifične bolezenske spremembe v tankem črevesu, naredijo pa jo v primeru, da gre za nepojasnjene krvavitve v tankem (in ne debelem!) črevesu in še za nekatere druge redke indikacije.

Druga raziskava, virtualna kolonoskopija, z računalniškimi posnetki ustvari dvo- ali trirazsežno sliko svetline in notranjosti črevesa. Resda je ta preiskava za bolnika neobremenjujoča, čeprav mora biti tudi v tem primeru črevo popolnoma sčiščeno. Toda preiskava ima tudi pomanjkljivost, saj ne odkrije sprememb, ki so manjše od enega centimetra, zato negativen izvid ne pomeni nujno, da v črevesu ni nobenih sprememb. Za zdaj ni nobene metode, ki bi lahko nadomestila natančno opravljeno endoskopijo, poudarja dr. Skok.

Genetika prevzema vajeti

V zadnjih letih se je v tujini uveljavilo, zdaj pa prihaja tudi k nam, novo testiranje, s katerim že v blatu dokazujejo mutacije dednega materiala (DNK). To je obetavna metoda, ki temelji na domnevi, da imajo vse predrakave spremembe − to pomeni vse zgodnje spremembe sluznice debelega črevesa − v svojem dednem materialu spremenjen zapis v primerjavi z normalnimi celicami. Ko se celice tumorja ali polipaste rašče odluščijo in potujejo z blatom proti zadnjiku, lahko s posebnimi genskimi testi dokazujejo spremenjeno DNK v primerjavi z normalnimi celicami. "Ljudi, pri katerih ugotovijo velik delež spremenjenih celic, napotijo na endoskopsko preiskavo in s tem ciljano iščejo tudi zgodnejše spremembe sluznice, saj utemeljeno sumijo, da imajo zelo zgodnjo obliko raka." Sogovornik še pojasnjuje, da to metodo v Sloveniji šele uvajamo. Strokovnjaki se strinjajo, da bi jo bilo smiselno uvesti pri mlajših ogroženih bolnikih.

Ogrožene skupine

Podatki kažejo, razlaga sogovornik, da so še posebno ogroženi ljudje po 50. letu, med 1100 novimi bolniki na leto pa so v 60 odstotkih moški. V skupini z večjim tveganjem za razvoj raka debelega črevesa in danke so še: vsi, ki imajo svojce, ki imajo/so imeli rak debelega črevesa ali danke; vsi, ki imajo/so imeli polipe, tudi če so jim jih odstranili; med ogrožene sodijo tudi vsi, ki se že več kot deset let zdravijo zaradi kroničnih vnetnih sprememb črevesja (ulcerozni kolitis ali Crohnova bolezen); in vsi, pri katerih so z genetskimi testi ugotovili, da imajo predispozicije (nagnjenost) za nekatere vrste polipoznega ali nepolipoznega raka debelega črevesa in danke (družinska polipoza črevesa, dedni nepolipozni kolorektalni karcinom). Vsem tem skupinam ljudi bi moralo biti omogočeno genetsko testiranje in svetovanje, je prepričan dr. Skok. To zlasti velja za bolnike, pri katerih ugotovijo na desetine ali celo stotine polipov. "Tem bi morali v zgodnjem obdobju, že v otroštvu, nujno pa po 30. letu starosti svetovati redne kolonoskopije, v najbolj ogroženih stanjih, torej pri bolnikih, pri katerih ugotavljamo polipe visoke stopnje displazije, pa celo kolektomijo oziroma preventivno odstranitev celotnega debelega črevesa," pojasnjuje sogovornik.

doc. dr. Pavel Skok:

"Pri nas je osnovni problem omejeno število gastroenterologov, ki opravljajo endoskopske preiskave, torej tudi kolonoskopijo. V zadnjih letih smo vložili veliko naporov v reševanje tega pomanjkanja. Ker se je število endoskopskih preiskav zelo povečalo, smo začeli razmišljati o tem, ali ne bi bilo smiselno omejiti preiskav zgornjih prebavil in jih preusmeriti v preiskave spodnjih prebavil, zlasti ker epidemiološki podatki kažejo, da se zmanjšuje število novih primerov raka na želodcu, povečuje pa se število novih primerov raka na debelem črevesu in danki."

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

rak , endoskopija , kolonoskopija , danka , črevo , gastroenterolog , rak debelega črevesa in danke , hematest , kolorektalni rak , digitorektalni pregled , kapsulna endoskopija , rektum

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.