Pogosta spremljevalka je anemija

dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., spec. internistka
dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., spec. internistka (Foto: Diana Anđelić)

Diseminirani plazmocitom

Bolniki z diseminiranim plazmocitomom imajo zelo pogosto anemijo, kar z drugimi besedami pomeni, da so slabokrvni. Kot pravi dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., specialistka internistka s Kliničnega oddelka za hematologijo Kliničnega centra v Ljubljani, anemijo lahko opredelimo kot bolezensko stanje, pri katerem je zmanjšano število eritrocitov ali rdečih krvnih celic. Bolniki z anemijo imajo težave, saj ima njihova kri manjšo zmožnost prenašanja kisika.

Po besedah sogovornice anemijo opredelijo z osnovno krvno sliko, pri kateri so pomembne vrednosti belih krvnih telesc (levkocitov), rdečih krvnih telesc (eritrocitov) in krvnih ploščic (trombocitov). O anemiji govorijo, kadar so vrednosti hemoglobina nižje od 120g/L za ženske in 140g/L za moške. Vrednosti levkocitov in trombocitov so lahko pri tem normalne ali ne.

Zakaj nastopi anemija

Vzrokov, da bolniki z diseminiranim plazmocitomom postanejo anemični oziroma slabokrvni, je več. Eden od glavnih vzrokov je, da med bolezenskim procesom plazmocitomske (oziroma maligne) celice v kostnem mozgu spodrinejo normalne krvotvorne celice. Drugi vzrok je lahko v tem, da se začenjajo sproščati citokini (rastni dejavniki) iz tumorskih celic, kar povzroči nastanek tako imenovane anemije ob vnetju. Poleg tega je anemija lahko posledica kemoterapije in obsevanja, po katerih se pojavi zavora kostnega mozga. Anemijo lahko povzroči tudi pomanjkanje eritropoetina, hormona, ki se izloča iz ledvic in pospeši eritropoezo v kostnem mozgu. Vzroki za anemijo so lahko še pomanjkanje železa, pomanjkanje vitamina B12 in folatov, krvavitve …

Razvije se pri dveh tretjinah bolnikov

Kot pojasnjuje sogovornica, naj bi po podatkih iz literature kar dve tretjini bolnikov z diseminiranim plazmocitomom ob ugotovitvi bolezni imelo tudi anemijo. Seveda je vse odvisno od tega, v kateri fazi bolezni pride bolnik do zdravnika. "Včasih bolezen nastopi že veliko prej, preden težave pripeljejo bolnika k zdravniku. Pogosto so prve težave povezane z bolečinami v hrbtenici, kar je posledica razrasti plazmocitomskih celic na tem mestu. Če se plazmocitomske celice v rdečem kostnem mozgu razvijejo do te mere, da je motena normalna sinteza krvnih celic, seveda nastopi anemija."

Težave odvisne od stopnje anemije

Zaradi anemije imajo bolniki povsem različne težave. Te so odvisne predvsem od tega, kako hitro se je anemija razvila in kako huda je. Bolniki, pri katerih se je anemija razvijala počasi, razlaga sogovornica, običajno nimajo hudih težav ali pa se te pojavijo med naporom, ko je bolnik utrujen, težko diha ali je brez sape, srce mu hitreje bije.
Drugače je pri bolnikih, pri katerih se je anemija razvila hitro. Pri teh so namreč simptomi burnejši. Bolnik čuti bolečine v prsih, ima pospešen utrip, težje diha, ima glavobol in vrtoglavico, je zaspan in utrujen, počuti se šibkega, slabo mu je, lahko je zaprt ali pa ima, nasprotno, drisko. Po besedah dr. Preložnik Zupanove se pri bolnikih z diseminiranim plazmocitomom ob napredovanju bolezni ali po kemoterapiji anemija razvija počasi, drugače pa je po morebitni krvavitvi.

Čas za zdravljenje

Anemija je stanje, ki ga je treba zdraviti. Pravi čas za začetek zdravljenja je po besedah dr. Preložnik Zupanove takrat, ko znaša koncentracija hemoglobina od 90 do 110 g/L, pri tem pa so prisotni tudi simptomi oziroma težave zaradi anemije. Zdraviti začnejo tudi v primeru, ko bolniki z zgoraj navedeno stopnjo anemije nimajo težav, saj želijo preprečiti poslabšanje anemije ob kemoterapiji.
Anemijo zdravijo z eritropoetinom, hormonom, ki ga izločata ledvici. Ta spodbuja eritropoezo v kostnem mozgu. Včasih se zgodi, da z eritropoetinom ne dosežejo izboljšanja anemije. V takšnem primeru se odločijo za zdravljenje s transfuzijami koncentriranih eritrocitov. Za tovrstno zdravljenje anemije se odločijo tudi takrat, pojasnjuje sogovornica, kadar želijo zelo hitro popraviti anemijo, denimo če gre za zelo hudo obliko anemije, ki je lahko prisotna ob ugotovitvi bolezni ali po kemoterapiji. Vendar dr. Preložnik Zupanova opozarja, da zdravljenje s transfuzijami zahteva previdnost, saj bi v posameznih primerih z njim lahko celo poslabšali osnovno bolezen.

Ni stalna spremljevalka

Dobra novica pri anemiji je, da običajno bolnika ne spremlja ves čas, ampak jo običajno ugotovijo ob postavitvi diagnoze in po kemoterapiji. Skupaj z izboljševanjem bolnikovega stanja izzveni tudi anemija, saj so zdravniki z zdravljenjem uničili plazmocitomske celice v kostnem mozgu in se tam spet lahko razrašča zdrav kostni mozeg. In če zdravljenje osnovne bolezni, torej diseminiranega plazmocitoma, ne poteka po željah in načrtih? V tem primeru, razlaga sogovornica, ima lahko bolnik kronične težave z anemijo.

Zdravka Koman Mežek

Zdravka Koman Mežek dr. med. spec. ginekologije

Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki