Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Več optimizma pri zdravljenju raka pljuč

Kar 80 odstotkov vseh diagnoz pljučnega raka je povezanih s kajenjem, med dejavnike tveganja pa štejemo tudi onesnaženost predvsem delovnega okolja, sevanje in pridružene pljučne bolezni.
Kar 80 odstotkov vseh diagnoz pljučnega raka je povezanih s kajenjem, med dejavnike tveganja pa štejemo tudi onesnaženost predvsem delovnega okolja, sevanje in pridružene pljučne bolezni. (Foto: Shutterstock)

Raka pljuč pri nas na novo odkrijejo pri približno 1.400 ljudeh na leto, pri tem pa ima več kot polovica bolnikov ob postavitvi diagnoze razsejano bolezen. Včasih je bilo petletno preživetje bolnikov z metastatskim rakom pljuč tudi v Sloveniji manjše od pet odstotkov.

Vmes se je zgodil velik medicinski napredek pri zdravljenju, ki je precej izboljšal petletno preživetje. Po petih letih je živih okoli od 10 do 25 odstotkov ljudi z napredovalo boleznijo, zdravljenih s tarčno ali imunoterapijo. To kažejo podatki bolnišničnega registra raka pljuč Klinike Golnik, kjer se diagnosticira in zdravi dobra polovica vseh obolelih za rakom pljuč v Sloveniji
Kar 80 odstotkov vseh diagnoz pljučnega raka je povezanih s kajenjem, med dejavnike tveganja pa štejemo tudi onesnaženost predvsem delovnega okolja, sevanje in pridružene pljučne bolezni. Tveganje je povečano ob onesnaženosti zraka in izpostavljenosti azbestu, radonu in dimnim plinom. Večje tveganje imajo ljudje v poklicih, pri katerih so izpostavljeni karcinogenom (proizvodnja barv, gumarska industrija).

Dve glavni obliki pljučnega raka

Ko govorimo o pljučnem raku, imamo v mislih predvsem dve obliki: nedrobnocelični in drobnocelični rak pljuč. Prvi je najpogostejši in pomeni 85 odstotkov vseh primerov, pojavlja se v dveh oblikah – neploščatocelični in ploščatocelični – in ga pogosto srečamo tudi pri nekadilcih. Drobnoceličnega raka pljuč ima približno 15 odstotkov bolnikov, skoraj vedno kadilcev. Je najbolj agresivna oblika pljučnega raka s slabo prognozo. Klasifikacija pljučnega raka je pomembna za obravnavo, diagnostiko in zdravljenje.

Diagnostika

Ob sumu na pljučnega raka kliničnemu pregledu sledijo laboratorijske in slikovne preiskave. Nujna sta odvzem tkiva in patohistološki ali citološki pregled tkiva, ki med drugim določi podtip pljučnega raka in morebiti prisotne genomske spremembe. Od tega je pozneje odvisno zdravljenje.

Zdravljenje

Pljučnega raka zdravijo kirurško, z obsevanjem ali s sistemskim zdravljenjem (s kemoterapijo, tarčnimi zdravili in/ali imunoterapijo). Prav pri sistemskem zdravljenju znanost v zadnjem desetletju dosega izjemne premike. Kot nam je pojasnila onkologinja prof. dr. Tanja Čufer s Klinike Golnik, zaradi hitrega napredka evropsko združenje za onkologijo ESMO smernice za sistemsko zdravljenje, pri katerih sodeluje tudi sama, obnavlja že vsako leto. »Letos smo posodobili tudi slovenske smernice za obravnavo raka pljuč v Sloveniji. Ta zahtevni projekt je vodila doc. dr. Martina Vrankar z Onkološkega inštituta v Ljubljani,« je še povedala dr. Čuferjeva.

Preživetje

Če je pljučni rak operabilen, je po treh letih 70 odstotkov bolnikov zdravih brez ponovitve. Velika večina teh bolnikov je za vedno ozdravljenih od raka. Težava je v tem, pojasnjuje prof. Čuferjeva, da večina bolnikov pride z že razsejanim rakom, torej z metastazami. Ti niso ozdravljivi. Zgodnje odkrivanje je pri pljučnem raku enako pomembno kot pri drugih rakih, a kot pojasnjuje sogovornica, je pljučne rake zaradi nespecifičnih simptomov in zaradi tega, ker se res hitro širijo, zelo težko odkriti zgodaj. Po njenih besedah tudi še vedno preteče preveč časa od prvega simptoma do diagnoze, tako da moramo na področju zgodnje diagnostike raka pljuč v Sloveniji še kaj postoriti.

Med bolniki z razsejanim rakom trenutno zelo dobro kaže bolnikom z nedrobnoceličnim rakom pljuč, pri katerih najdejo tako imenovane mutacije EGFR, prerazporeditve ALK in druge mutacije, proti katerim obstajajo tarčna zdravila. Proti aktivirajočim mutacijam EGFR so usmerjena zdravila afatinib, erlotinib, gefitinib in osimertinib, pri prerazporeditvah ALK pa se uporabljajo alektinib, ceritinib in krizotinib, prihajata tudi lorlatinib in brigatinib. Kot nam je pojasnila prof. Čuferjeva, lahko bolniki s takšno boleznijo kakovostno in polno živijo še okoli pet do 15 let.

Imunoterapija

Posebno poglavje v boju z rakom je v zadnjih letih imunoterapija, ki je pokazala precejšnjo učinkovitost pri številnih rakih, tudi pri pljučnem. Kot pove že ime, so to zdravila, ki delujejo na imunski sistem, in sicer tako, da mu pomagajo prepoznati rakave celice, da jih lahko samo uniči.

»Pri ljudeh, ki se na zdravljenje odzivajo, so rezultati odlični, več kot 20 odstotkov bolnikov, ki v prvem zdravljenju dobijo imunoterapijo, je po petih letih živih, večina teh je še vedno v remisiji bolezni in imajo dobro kakovost življenja. Žal pa se na to terapijo ne odzivajo vsi, le okoli petina, mi pa še nimamo zanesljivih bioloških označevalcev (biooznačevalcev), s katerimi bi lahko vnaprej določili, kateri bolniki so tisti, ki jim bo zdravljenje koristilo,« je povedala prof. dr. Tanja Čufer. Pri odločitvah, ali je bolnik primeren za zdravljenje z imunoterapijo, se je za zdaj uveljavil biooznačevalec, ki meri stopnjo izraženosti posebnega liganda PD-L1. V zadnjem času pa se vse bolj uveljavljata še dva tumorska »podpisa«, mikrosatelitna nestabilnost (MSI) in tumorsko mutacijsko breme (TMB).

Prihodnost

Kot nam je pojasnila prof. Čuferjeva, v prihodnosti obetajo kombinacije imunoterapij (obstaja namreč nekaj različnih zdravil z nekoliko drugačnim mehanizmom delovanja – ipilimumab, nivolumab, pembrolizumab, atezolizumab). Zelo obetavna je tudi kombinacija imunoterapije s kemoterapijo ali obsevanjem, obe sta že pri številnih rakih in tudi raku pljuč pokazali zelo dobre rezultate. Obetajo pa tudi genske terapije, ki imunske celice spremenijo tako, da raka bolje prepoznajo.

Pri tem Čuferjeva poudarja še, da na preživetje bolnikov poleg prave izbire terapij, ki so na voljo, pomembno vpliva tudi ustrezno izobražen kader, ki v specializiranih ustanovah odloča o indikacijah za nova zdravljenja, aplicira vsa ta zdravila in o bolezni ter zdravljenju primerno izobrazi bolnike. Ozaveščen bolnik namreč živi dlje, pravi sogovornica.

Zdravnica pa omenja še eno svojo skrb, in sicer ceno novih zdravil. »Trenutno so v Sloveniji nova zdravila razmeroma dobro dostopna, ampak spanje na lovorikah je škodljivo. Prihaja veliko novih in dragih onkoloških zdravil, zato moramo nemudoma začeti razmišljati, kako bomo vsem bolnikom hitro zagotovili vsa ta nova zdravila, tudi v okviru kliničnih raziskav in tako imenovanih sočutnih programov, in ne le prek državnega oziroma zavarovalniškega financiranja, ter kako jih bomo uporabili v najboljši možni meri tako za posameznega bolnika kot družbo,« je kritična.

»Kakorkoli pa je najboljša novica, da danes ni malo bolnikov z rakom pljuč, ki so ozdravljeni ali pa je njihova bolezen zazdravljena za dolga leta, ob tem pa polno in kakovostno živijo tako zasebno kot profesionalno. Še pred desetimi leti je bila to redkost, in to je tisto, zaradi česar se je vredno še ukvarjati z izboljšanjem tako diagnostike kot zdravljenja raka pljuč,« sklene prof. dr. Tanja Čufer.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

rak pljuč

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.