Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Izjave o zdravljenju raka z alternativo pogosto le polresnice

Glede na izkušnje onkologinje dr. Simone Borštnar, ki obravnava predvsem bolnike z rakom na dojkah, je takih, ki bi zavrnili vsakršno obliko uradnega zdravljenja, izjemno malo.
Glede na izkušnje onkologinje dr. Simone Borštnar, ki obravnava predvsem bolnike z rakom na dojkah, je takih, ki bi zavrnili vsakršno obliko uradnega zdravljenja, izjemno malo. (Foto: Shutterstock)

Vsake toliko časa v javnosti odjekne zgodba o tem, kako si je ta ali oni zvezdnik raka pozdravil z alternativnim zdravljenjem, s čimer se ustvarja vtis, da pri tem uradna medicina ni imela nobenih prstov vmes. A glede na izkušnje onkologinje dr. Simone Borštnar, ki obravnava predvsem bolnike z rakom na dojkah, je takih, ki bi zavrnili vsakršno obliko uradnega zdravljenja, izjemno malo. Več pa je takih, ki denimo po kirurški obravnavi zavrnejo dopolnilno zdravljenje – obsevanje ali sistemske terapije.
Podobno kažejo tudi izkušnje predsednice Združenja Europa Donna Slovenija Tanje Španić, ki pritrjuje, da pogosteje srečujejo posameznice, ki zavračajo le del predlaganega zdravljenja. Z vprašanji o komplementarni in alternativni medicini se bolnice na društvo obračajo nekajkrat na teden.

»Najpogosteje sprašujejo o pripravkih za lajšanje stranskih učinkov sistemskih terapij. Se pa pogosteje obračajo na nas s takimi vprašanji, kadar se ta tema pojavi v medijih in postane odmevna,« pravi. Dodaja, da v društvu spodbujajo zaupanje zdravnikom in zdravljenju, ki temelji na medicini, podprti z dokazi. »Pomembno je, da so vsem bolnikom predstav­ljeni vse možnosti in oblike zdravljenja ter pričakovani rezultati, odločitev, kaj sprejme in kaj ne, pa je odgovornost vsakega posameznika.«

Bi raje imeli od 50 do 60 odstotkov možnosti za preživetje ali od 85 do 90?

Rak na dojkah je eden izmed najbolj obvlad­ljivih rakov in ima po podatkih prosto dostopnega registra raka v Sloveniji med vsemi raki tudi eno izmed najboljših preživetij, čeprav je seveda to odvisno od bioloških lastnosti in obsega raka (kako razširjen je). Pred odkritjem sistemskega zdravljenja, ko se je rak na dojkah zdravil le kirurško in v omejenem obsegu z obsevanjem, je bilo petletno preživetje od 50- do 60-odstotno.

Kirurška odstranitev rakave tvorbe na dojki je tudi danes osnova zdravljenja skoraj vsakega bolnika, s tem, da se odstrani veliko manjši del dojke in manj bezgavk kot včasih. Z razvojem sistemskega zdravljenja (kemoterapija, biološka zdravila in hormonska terapija) pa se je petletno preživetje bolnikov z rakom na dojkah zvišalo na 85 do 90 odstotkov. »Mi si seveda želimo, da bi pozdravili vse, a žal se pri 20 do 25 odstotkih bolezen ponovi, tudi če naredimo čisto vse, kar lahko,« priznava onkologinja.

Razloži, da sistemsko zdravljenje predlagajo na podlagi bioloških lastnosti tumorja in ocene tveganja za ponovitev bolezni. Pri zelo majhnem deležu bolnikov je to tveganje tako majhno, da od sistemskega zdravljenja ne bi imeli koristi in jim ga zato ne priporočajo. Če ocenijo, da obstaja tveganje, da so se rakave celice razširile v druge dele telesa, kar se sicer zgodi pri približno 50 odstotkih bolnikov, pa priporočila narekujejo dopolnilne terapije, čeprav ima korist od tega »le« polovica bolnikov, ker druga polovica verjetno ne bi znova zbolela niti brez dopolnilnega sistemskega zdravljenja.

Ta ukrep je potreben, ker še ne morejo zanesljivo predvideti, pri kateri polovici bolnikov se rak lahko razširi in pri kateri ne, in s tem ukrepom rešijo življenje še dodatni tretjini bolnikov od tiste polovice, pri kateri se rak ponovi.

Pustimo jim odprta vrata, da se lahko kadarkoli vrnejo

Statistik, koliko bolnikov v Sloveniji zavrne eno od oblik uradno priznanega zdravljenja, nimamo, pravi dr. Borštnarjeva. Ocenjuje, da to stori približno en bolnik na mesec. Kot zdravnici ji je vsakič sproti hudo, ko nekdo zavrne priporočeno zdravljenje, saj ga predlagajo, da bi bolniku pomagali. Nekateri bolniki se tako potencialno odrečejo letom življenja. Hudo je tudi, ko se velik delež teh bolnikov čez čas vrne v ambulanto, ko je rak še bolj razširjen in jim težje pomagajo, kot bi jim lahko v začetnejših fazah bolezni.

Razlike med alternativnim in komplementarnim zdravljenjem

Komplementarno zdravljenje je dopolnitev uradnemu zdravljenju. Z njim se navadno blažijo neželeni učinki zdravljenja. Sem denimo sodi akupunk­tura. To metodo (v omejenem obsegu) izvajajo tudi na onkološkem inštitutu. Tudi kanabinoidi, ki se med Slovenci nekritično uporabljajo, so ena izmed možnih komplementarnih zdravljenj pri bolnikih z napredovalo boleznijo. Lahko jih predpišejo na plačljiv recept za lajšanje nekaterih simptomov, nikakor pa ne morejo nadomestiti uradnega protitumorskega zdravljenja.

Alternativno zdravljenje pa je tisto, ki ga bolniki uporabijo namesto uradnega zdravljenja in nima znanstvenih dokazov o učinkovitosti.

Bolnikom največ pomeni, kar sami naredijo zase, in pri tem jih seveda podpiramo

Tako pravi dr. Simona Borštnar. A to mora biti dodatek k uradnemu zdrav­ljenju, in ne nadomestilo. Ko se bolnik odloči za neko dopolnilo, pa je prav, da se o tem posvetuje z lečečim onkologom, ki preveri morebitno součinkovanje ali kontraindikacije s terapijo, ki jo že prejema. »Ker to ni primarno področje zdravnikov, smo farmacevte prosili, naj pripravijo knjižico o součinkovanju dopolnil, ki jih bolniki z rakom na dojkah uporabljajo najpogosteje. Knjižica je pregledna in bo javno dostopna na spletni strani onkološkega inštituta in prek Društva onkoloških bolnikov Slovenije,« sklene.

PREBERITE ŠE:
Rak ni pozitivna izkušnja, lahko pa privede do pozitivnih posledic

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

rak dojk , komplementarna medicina

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.