Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Imunoterapija: Revolucija v zdravljenju raka

Bolniki, ki so pred imuoterapijo v povprečju živeli leto dni, imajo sedaj, v kolikor je imunoterapija pri njih učinkovita, velike možnosti, da bodo kakovostno in dolgo živeli vrsto let.
Bolniki, ki so pred imuoterapijo v povprečju živeli leto dni, imajo sedaj, v kolikor je imunoterapija pri njih učinkovita, velike možnosti, da bodo kakovostno in dolgo živeli vrsto let.

Letošnja Nobelova nagrada za medicino je šla v roke znanstvenikoma, ki raziskujeta imunoterapijo v zdravljenju raka. Gre za terapijo, ki v temeljih spreminja dosedanje načine in oblike sistemskega zdravljenja, kot jih poznamo. Zdravljenje je v klinični uporabi že nekaj let in izkušnje so več kot obetavne. Prva terapevtska področja, ki jih zdravijo s to obliko zdravljenja, sta metastatski oziroma razširjeni kožni melanom ter metastatski nedrobnocelični pljučni rak. O tem, kakšne izkušnje imajo s to terapijo slovenski onkologi, smo se pogovarjali z doc. dr. Mirjano Rajer, dr. med. onkologinjo z Univerzitetne klinike Golnik.
»Letošnja nagrada je končno šla v roke znanstvenikoma, ki sta pomembno prispevala k odkritju temeljev novega načina zdravljenja raka - imunoterapije. Na to smo čakali več let, saj ni bilo vprašanje če, ampak kdaj bodo Nobelovo nagrado podelili za tako pomembno odkritje. Znanstvenika sta svoje ugotovitve objavila že pred dvajsetimi leti, a pot do velikih premikov pri zdravljenju je dolga in težka.

Danes uspešno žanjemo plodove njune setve, česar smo veseli tako mi zdravniki, kakor seveda tudi naši bolniki. Slovenski onkologi z imunoterapijo zdravimo že nekaj let in posledično imamo že kar nekaj praktičnih izkušenj. Iz dosedanjih izkušenj lahko mirno rečem, da gre za pravo malo revolucijo. Zakaj?

Kot primer podajam bolnike s pljučnim rakom. Kljub napredkom je do imunoterapije veliko bolnikov s to boleznijo imelo zelo slabo prognozo, saj pri precejšni skupini (kadilci s ploščatoceličnim rakom pljuč) ni bilo napredkov v zdravljenju zadnjih dvajset let in več. Imunoterapija se je kot uspešna izkazala prav pri njih, saj lahko z njo dosežemo dolgotrajno zazdravitev, ob tem pa jim tudi izboljšamo kakovost življenja. Bolniki, ki so pred imuoterapijo v povprečju živeli leto dni, imajo sedaj, v kolikor je imunoterapija pri njih učinkovita, velike možnosti, da bodo kakovostno in dolgo živeli vrsto let.«

Ali mislite, da smo pred novim zgodovinskim mejnikom v medicini, podobnim, kot je bil pred dobrimi sto leti odkritje penicilina?
Definitivno doživljamo zgodovinski mejnik. Ali je le ta primerljiv s penicilinom, še težko rečemo. Vemo, da je penicilin rešil (in še vedno rešuje) marsikatero življenje s tem, da so bolniki po zdravljenju s penicilinom ozdraveli in preživeli ob predhodno neozdravljivih boleznih. Ali smo z imunoterapijo uspeli popolnoma pozdraviti katerega izmed bolnikov z rakom, še ne vemo. Trenutno je tako pri nas kakor po svetu veliko bolnikov, ki imunoterapijo prejemajo (ali so celo že prenehali z zdravljenjem) in je njihova bolezen popolnoma izginila in se ni ponovila. Ne vemo pa, ali se rak ne bo pojavil do konca njihovega življenja. Če bi nam to uspelo, bi bil to mejnik, večji od penicilina, saj je do pojava imunoterapije veljalo, da so bolniki, ki imajo raka z metastazami po telesu, neozdravljivo bolni.

Kako deluje imunoterapija?
Bistvo imunoterapije je, da deluje popolnoma drugače. Vse dosedanje metode zdravljenja raka, torej kirurški poseg, obsevanje, kemoterapija in tarčna zdravila, delujejo tako, da neposredno uničujejo rakave celice, medtem ko imunoterapija ne vpliva na raka neposredno, temveč spodbuja bolnikov imunski sistem, da se bolj učinkovito bojuje proti raku. Z imunoterapijo odblokiramo točno določene zaviralne mehanizme imunskega sistema in mu s tem pomagamo, da učinkovito prepozna tumorske celice in jih uniči. Delovanje teh zdravil je še toliko bolj osupljivo, saj rak nastane, raste in metastazira tudi zato, ker se uspešno »skrije« pred imunskim sistemom, in če temu z zdravili pomagamo, smo zmagali.

Kako bolniki zdravljenje prenašajo?
Večina bolnikov, ki prejemajo imunoterapijo, zdravljenje dobro prenaša. Tukaj se ne srečujemo s stranskimi učinki, ki jih ljudje povezujejo s protirakavimi zdravili, kot so slabost, bruhanje, izguba las in podobno. Stranski učinki, če se pojavijo, so redki in so podobni avtoimunskim boleznim. Pri bolnikih, zdravljenih z imunoterapijo, lahko pride do motenega delovanja ščitnice, sprememb na koži, vnetja črevesja, a kot rečeno, je to redko in v blagi obliki. V Sloveniji imamo zdravniki že kar nekaj izkušenj z imunoterapijo in stranskimi učinki. Veliko delamo tudi na izobraževanju bolnikov, kajti bolniki in njihovi svojci so ključni pri tem, da morebitne stranske učinke hitro prepoznajo in poiščejo zdravniško pomoč. Bolnik mora biti na svoji poti zdravljenja torej aktivno vključen ter potrebuje dobro podporo bližnjih.

Kakšni so učinki in kaj je zdravljenje z imunoterapijo prineslo v zdravljenje pljučnega raka v primerjavi s prejšnjimi oblikami zdravljenja?
Na uspehe imunoterapije moramo gledati individualno pri vsakem bolniku posebej. Imamo bolnike, ki na imunoterapijo odgovorijo tako dobro, da ostanemo onkologi odprtih ust, torej pri njih bolezen, ki popolnoma izgine in se ne povrne leta, in imamo bolnike, pri katerih bolezen ob zdravljenju z imunoterapijo nezadržno napreduje. Kako bo imunoterapija pri posameznem bolniku delovala, vnaprej težko napovemo. Optimizem je kljub občasnim neuspehom vseeno velik, saj je 5-letno preživetje bolnikov z napredovalim pljučnim rakom na imunoterapiji 15-odstotno, medtem ko je bilo pri bolnikih pred imunoterapijo, ki nimajo tarč, za katere so primerna tarčna zdravila, blizu 0-odstotno. Druga plat optimizma je, da kot že prej omenjeno, deluje pri bolnikih, pri katerih do sedaj nismo imeli učinkovitega zdravljenja. Bolniki terapijo večinoma dobro prenašajo, veliko je takih, ki nimajo nikakršnih negativnih posledic zdravljenja. Torej na kratko, boljše preživetje, boljša kakovost življenja, sprejemljivi in obvladljivi stranski učinki. Veliko razlogov za optimizem!

V katerem stadiju je imunoterapija primerna oziroma je izbor zdravljenja?
Imunoterapijo trenutno največ uporabljamo pri napredovalih rakih, kjer imamo največ dokazov o njeni učinkovitosti. Veliko se pa raziskuje, in pri pljučnem raku je že dokazano, da imunoterapija učinkuje tudi pri manj napredovali bolezni. Tako je to sedaj standard v zdravljenju bolnikov s tako imenovanim lokalno napredovalim rakom pljuč po zdravljenju s kemoterapijo in obsevanjem. Prihodnost imunoterapije gre v dve smeri. Intenzivno se proučuje, kako učinkovita je kot dopolnilno zdravljenje pred operacijo ali po njej pri bolnikih, ki imajo začetne oblike raka. Pri bolnikih z napredovalimi raki pa raziskujemo, da bi dobili odgovor na vprašanje, kako deluje v kombinaciji bodisi s kemoterapijo bodisi z druge vrste imunoterapijo. Kombinacije so se pokazale kot uspešna strategija in najverjetneje predstavljajo smer, v katero bo šel nadaljnji razvoj zdravljenja.

Trenutno je na voljo več zdravil iz te skupine; kako se njihovo delovanje razlikuje med seboj?
Pri raku pljuč uporabljamo zdravila iz skupine PD-1 in PD-L1 zaviralcev. Na voljo imamo tri zdravila, tri pri napredovali bolezni in eno pri omejeni obliki raka. Bistvenih razlik med temi zdravili po učinkovitosti ali stranskih učinkih ni. Bolj je pomembno, da zdravniki izberemo bolnike, katerim bodo ta zdravila pomagala. Bolnik, ki je v slabem fizičnem stanju zaradi maligne bolezni, od imunoterapije ne bo imel nikakršne koristi. Pomembno je, da takim bolnikom in njihovim svojcem to natančno razložimo, jim stojimo ob strani in intenzivno lajšamo težave, ki jih imajo.

Kako dolgo se bolniki zdravijo z imunoterapijo?

Bolniki se z imunoterapijo zdravijo različno dolgo. Pri tistih, ki zelo dobro deluje, jo prejemajo dve leti, nato se pa individualno odločamo, ali z zdravljenjem nadaljujemo ali prenehamo. Pri bolnikih, pri katerih v času teh dveh let pride do napredovanja bolezni, z imunoterapijo prenehamo, takrat ko bolnik od nje nima več dobrobiti, pri bolnikih, pri katerih ne deluje, je zdravljenje zelo kratkotrajno. Veliko razprav je o tem, kaj narediti po dveh letih zdravljenja pri tistih, pri katerih bolezen izgine in v prihodnjih letih pričakujemo, da bomo dobili več odgovorov, ali moramo zdravljenje pri njih z imunoterapijo nadaljevati ali ga lahko zaključimo.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

imunoterapija , zdravljenje raka

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.