Pljučni rak in imunoterapija

V Sloveniji je zdravljenje z imunoterapijo ta hip na voljo za metastatski melanom, nedrobnocelični rak pljuč, rak ledvičnih celic, hodgkinov limfom, vsak čas pa bo prišla še indikacija za raka mehurja ter glave in vratu. To je povsem primerljivo z drugimi razvitimi državami in smo ena tistih držav, ki tovrstno zdravljenje lahko že ponudimo kot standardno, ne le v študijske namene.
V Sloveniji je zdravljenje z imunoterapijo ta hip na voljo za metastatski melanom, nedrobnocelični rak pljuč, rak ledvičnih celic, hodgkinov limfom, vsak čas pa bo prišla še indikacija za raka mehurja ter glave in vratu. To je povsem primerljivo z drugimi razvitimi državami in smo ena tistih držav, ki tovrstno zdravljenje lahko že ponudimo kot standardno, ne le v študijske namene. (Foto: Shutterstock)

Za pljučnim rakom v Sloveniji vsako leto zboli okoli 1.300 ljudi. Zelo neprijetno dejstvo je ob tem tudi nadvse visoka umrljivost, saj zaradi te diagnoze na leto umre več kot tisoč bolnikov. A to se bo morda v naslednjem pet- do desetletnem obdobju občutno spremenilo, predvsem po zaslugi povsem novega načina zdravljenja, imunoterapije, s katero onkologi zdravijo bolnike šele nekaj let, rezultati pa so zares spodbudni, pravi mag. Mojca Unk, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, vendar, še doda, za zdaj tovrstno zdravljenje daje rezultate le pri določenih bolnikih.

Velika težava pljučnega raka je zelo pozno odkrivanje, kar pa ne preseneča, saj je v zgodnji fazah praviloma brez simptomov, ravno zato ga je težko odkriti pravočasno. Vsekakor je potrebno biti pozoren na hitro upehanost že pri vsakdanjih opravilih, občutek težkega dihanja, kadilci ali bivši kadilci pa naj bodo pozorni tudi na spremembo kašlja. Tudi to so razlogi, da to obliko raka odkrivajo praviloma v razširjenih stadijih, ko so tudi možnosti za ozdravitev manjše ali jih ni več.

Zdravljenje po stadijih

Pri lokalno omejeni bolezni (stadij I in II), to je bolezni, pri kateri bezgavke niso zajete z rakom, je najboljša opcija operacija. Veliko bolnikov pa je starejših in ima pridružene bolezni, zaradi česar kirurško zdravljenje ni možno. Zato je za te bolnike na voljo zdravljenje s stereotaktičnim obsevanjem. Če je bolezen že zajela lokalne bezgavke, je operacija praviloma še vedno prva izbira zdravljenja. Pri lokalno napredovali bolezni (stadij III) se pri vsakem bolniku pred prvim zdravljenjem vedno odloča konzilij. V tem stadiju je na voljo več kombinacij zdravljenja, ki vključujejo kemoterapijo in obsevanje, včasih tudi operacijo. Ko rak metastazira (stadij IV), je na voljo sistemsko zdravljenje, kamor uvrščamo kemoterapijo, tarčno zdravljenje in imunoterapijo.


Imunoterapija nov mejnik v zdravljenju

Na prelomu stoletja se je kot velik korak v zdravljenju pljučnega raka izkazalo odkritje tarčne terapije, s katero so sprva onkologi bolnike zdravili neselektivno, saj še niso poznali tarč za posamezna zdravila. V naslednjih letih so raziskovalci odkrili te tarče, kar je pomenilo, da so bili bolniki za tovrstno zdravljenje lahko izbrani in se je posledično preživetje tako zdravljenih bolnikov v primerjavi s kemoterapijo več kot podvojilo. Težava pa je, da je odstotek bolnikov, ki imajo te tarče, majhen. Prisotne so predvsem pri nekadilcih, bivših kadilcih, ženskah in aziatih.

Od leta 2014 je na Onkološkem inštitutu na voljo tudi zdravljenje z imunoterapijo, ki je primerno za bolnike z razsejanim oziroma metastatskim pljučnim rakom. Kot pravi dr. Unk, na ta zdravila odgovori približno petina bolnikov s pljučnim rakom. »Trenutno je na zdravljenju z imunoterapijo okoli 30 bolnikov in pri večini so prvi vtisi o uspešnosti zdravljenja pozitivni. Najdlje se zdravijo tri leta in so v izvrstni kondiciji,« z veseljem pove sogovornica in doda, da je v zvezi z imunoterapijo še kar nekaj neznank, saj »ne vemo, kateri bolniki bodo imeli najboljši odgovor na zdravljenje, koliko časa naj traja zdravljenje, kako naj kombiniramo imunoterapijo z drugimi načini zdravljenja in ali zdravljenje lahko vmes prekinemo. Upamo tudi, da bomo uspeli najti označevalec ali biomarker, s katerim bomo lahko vnaprej izbrali bolnike, pri katerih bo to zdravljenje uspešno.

Zdaj določamo izraženost PD-L1 v tumorju, ampak ta označevalec ni najboljši, saj vemo, da na zdravljenje odgovorijo tudi bolniki, ki so PD-L1 negativni. Nekoč bomo morda iz skupka vseh označevalcev oziroma biomarkerjev, ki jih že poznamo v onkologiji, naredili enega, ki nam bo pomagal izbirati bolnike za posamezno zdravljenje, od katerega bodo imeli največjo dobrobit. A trenutno tega še nimamo, zato se moramo nasloniti na tega, ki ga poznamo.« Ob tem dr. Unk tudi pove, da je iz nabora imunoterapevtikov na voljo več zdravil. Izbor je odvisen od tega, za katero linijo zdravljenja gre, za katero obliko tumorja, izraženost PD-L1 v tumorskih celicah, splošnega bolnikovega stanja …

Bolniki imunoterapijo dobro prenašajo

Po besedah dr. Unk bolniki zdravljenje z imunoterapijo prenašajo bistveno lažje kot s kemoterapijo ali tarčnimi zdravili. Imunoterapija ima tudi drugačen spekter neželenih učinkov. Ti se najpogosteje kažejo kot težave s ščitnico, zato tudi onkolog v rednih razmikih preverja ščitnične hormone. Če se hormonsko stanje izrazito poruši, bolnika onkolog pošlje k strokovnjaku za zdravljenje ščitnice.


Zdravljenje v ciklusih

Kot pove dr. Unk, bolniki prihajajo po terapijo na 14 dni ali na tri tedne. Ker je to za marsikoga dokaj naporno, sogovornica pove, da neredko sprašujejo, ali bi za nekaj časa terapijo lahko prekinili. Ker je tovrstno zdravljenje na voljo šele kratek čas, še ni kliničnih študij o tem, kako dolgo zdraviti ali vmes prekiniti ali vzdrževati zdravljenje brez prekinitev, kdaj je ta smiselna, za koliko časa in kdaj je potrebno dodati poživitveni odmerek ali več odmerkov terapije.

In kakšni so trendi v zdravljenju pljučnega raka?

»Usmerjeno in individualizirano zdravljenje,« pojasni sogovornica in doda, da bo kemoterapija počasi izgubila svojo vlogo ali bo zmanjšana na minimum. Vsekakor pa poudari tudi to, da imunoterapija ni čudežno zdravilo, je pa zelo dobro in učinkovito za izbrano skupino bolnikov, ki imajo tak tip tumorja, da se nanjo najbolj odzovejo. Žal danes še ni primerna za vse bolnike oziroma se vsi ne odzovejo nanjo, kar pa se bo v bodoče verjetno še spreminjalo.

Kako deluje imunoterapija?

Za razliko od klasične kemoterapije, ki je usmerjena v zaviranje sintetičnih procesov hitro deljivih celic v različnih fazah celičnega ciklusa, in tarčnih zdravil, ki so usmerjena v blokado signalnih poti, ki uravnavajo rast in širjenje tumorja, imunoterapija vpliva na imunski sistem oziroma ga usmerja. Imunoterapija pomaga imunskemu sistemu prepoznati tumorske celice kot tuje in lahko stimulira imunski odgovor proti tumorskim celicam ali pa prekine zavoro imunskega sistema, ki tolerira rast tumorja.
Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Petra Može

Petra Može univ. dipl. soc. del.

Postavi vprašanje

Gregor Kavčič

dr. Gregor Kavčič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki