Rak prostate

dr. Bojan Štrus, dr. med., spec. urolog
dr. Bojan Štrus, dr. med., spec. urolog (Foto: Diana Anđelić)

Rak prostate je med najpogostejšimi oblikami raka, ki prizadenejo moške. Za njim jih zboleva vse več. Zaradi vse bolj izpopolnjenih diagnostičnih metod ga zdaj zdravniki odkrivajo vedno bolj zgodaj, zaradi česar ga po eni strani lahko učinkovito zdravijo, po drugi strani pa zgodnje odkrivanje postavlja tudi v dilemo, kaj storiti – čim prej zdraviti ali čakati in razvoj raka samo opazovati. Z vidiki obravnave raka prostate smo se pogovarjali z dr. Bojanom Štrusom, dr. med., specialistom urologom s Kliničnega oddelka za urologijo Kliničnega centra v Ljubljani.

Kako pogost je rak prostate?

Rak prostate je v našem okolju zelo pogosta bolezen, podobno kot v ostalih državah Evropske unije in ZDA. Epidemiološki podatki kažejo, da je pri nas te oblike raka veliko več kot, denimo, v JV Aziji in na Japonskem. Žal tudi opažamo, da je v Slovenij prisoten trend rasti in zelo kmalu se bo prebil na prvo mesto vseh rakov pri moških. Posledica naraščajočega trenda novoodkritih rakov prostate je vsekakor tudi posledica zgodnejše in vse bolj izpopolnjene diagnostike. Velik korak naprej smo naredili predvsem s tem, ko smo začeli meriti vrednosti prostatičnega specifičnega antigena (PSA) in opravljati transrektalno biopsijo prostate (TRUS). To je preiskava, ki jo v zadnjih letih vse pogosteje uporabljamo. Zagotovo pa svoje prispeva tudi osveščenost moških, ki se izboljšuje in vpliva na vse večje število novoodkritih primerov raka na prostati.

Na koga se mora moški, ki ima težave in ki sumi, da ima morda raka prostate, obrniti? Kdo postavi diagnozo?

Pri nas je zdravnik splošne medicine tisti, ki je odgovoren za najširše presajanje tako rekoč za vse bolezni. Eden od najenostavnejših in zelo zgovornih presejalnih testov je merjenje vrednosti PSA v krvi. To je zelo preprost in hiter test, vendar je težava v tem, ker zdravstvena zavarovalnica splošnim zdravnikom ne krije te storitve. Tu se v praksi zaplete, saj urologi pričakujemo, da nam bodo splošni zdravniki pošiljali bolnike, pri katerih so že izmerili osnovne vrednosti PSA, splošni zdravniki pa se temu izogibajo, ker jim, kot rečeno, zdravstvena zavarovalnica tega stroška ne prizna. Zdaj se dogaja, da pride moški k splošnemu zdravniku, mu pove za svoje težave in splošni zdravnik ga z napotnico pošlje k nam na merjenje vrednosti PSA. Tako se po nepotrebnem ustvarjajo čakalne vrste v specialističnih ambulantah. To bi resnično morali drugače zakonsko urediti. A ko že govoriva o presejalnih pregledih. Urologi bi si želeli, da bi se v ordinaciji splošnega zdravnika uveljavilo pravilo, da je treba vse moške, ki tožijo o težavah z uriniranjem, pregledati rektalno. To je pregled, ki je kratek, neboleč in zdravniku nudi zelo dobro orientacijsko sliko stanja prostate.

Se to v praksi ne dogaja?

Opažamo, da splošni zdravniki le zelo redko opravijo rektalni pregled, kar je škoda, saj z njim dobi, kot sem že rekel, zelo dobro predstavo o tem, ali je prostata normalne velikosti ali je povečana, ali je trda in grčasta ali je gladka in normalne konsistence. To so pomembni podatki. Tako vse diagnostične postopke opravljamo urologi.

Kaj storite po tistem, ko postavite diagnozo rak prostate ali bolnika pošljete v obravnavo k onkologu?

Bolnike z rakom prostate najprej in v prvi vrsti zdravimo urologi, ki tudi želimo in skušamo te bolnike kar najdlje obdržati v svojih rokah. Bolniki z rakom prostate so specifična skupina bolnikov in zanje ne velja, tako kot za večino drugih oblik raka, da je najboljša oblika zdravljenja kirurška odstranitev, če je možna, nato pa terapija s citostatiki in obsevanjem. Res velik delež bolnikov z rakom prostate tudi operiramo in jim kirurško odstranimo prostato, vendar jih prav tako velik delež tudi zdravimo tako, da jih ne zdravimo, če presodimo, da je to zanje najboljše, ker je njihov rak zelo nizke stopnje malignosti, jim ne povzroča težav in ker vemo, da bi jim z zdravljenjem povzročili bistveno več težav, kot pa bi jim jih odvzeli. A odločitev za zdravljenje sprejemamo za vsakega bolnika posebej.

Kako sodelujete z onkologi?

Ocenjujem, da je sodelovanje med urologi in onkologi zelo dobro. Imamo urološko-onkološki konzilij, v katerem so poleg urologov še internisti onkologi in radioterapevti. Na konziliju obravnavamo vsakega bolnika posebej in se, kot rečeno, dogovarjamo in odločamo o načinu in korakih zdravljenja. To sodelovanje je dobro utečeno. Načeloma pa skušamo bolnike z rakom prostate zadržati v naši oskrbi.

Dokler ni čas za citostatsko zdravljenje?

Ko je čas za citostatsko zdravljenje oziroma kemoterapijo, gre bolnik seveda k internistu onkologu, četudi je res, da v nekaterih državah, denimo v Nemčiji, tudi to zdravljenje obvladujejo urologi. Pri nas temu ni tako. A ravno pri raku prostate je sistemsko citostatsko zdravljenje nekako na stranskem tiru in pride v poštev šele pri razširjenem raku, ki se ne odziva več na hormonsko zdravljenje. Dolgo časa, do lanskega leta, tudi ni bilo na voljo učinkovitih citostatikov za kemoterapijo. Zdaj se tudi tukaj stvari spreminjajo in dobili smo citostatik docetaxel iz skupine taxanov, za katerega tuje študije, narejene na večjem vzorcu bolnikov, kažejo zelo dobre rezultate.

Je to novo zdravilo na voljo tudi pri nas? Se z njim zdravijo tudi naši bolniki?

Zdravilo je na voljo tudi pri nas in trenutno se z njim že zdravi okoli deset bolnikov. O tem, kdo bo zdravljen s tem zdravilom, odločajo onkologi, ki terapijo tudi izvajajo. Oni tudi pretehtajo razmerje med pričakovanim končnim učinkom zdravljenja in med neželenimi učinki in se potem odločijo, glede na to, da je cena terapije dokaj visoka.

V kateri fazi raka prostate bolniki najpogosteje prihajajo k vam?

V zadnjem času vedno več bolnikov prepoznamo v zgodnjih fazah raka. To je predvsem posledica vse bolj izpopolnjenih diagnostičnih metod, presejanja ter osveščenosti bolnikov.

Omenili ste, da je osveščenost moških dokaj dobra. Kaj bi lahko še naredili, da bi se še izboljšala?

Predvsem bi morali moški vedeti, da največ lahko zase naredijo sami, predvsem s pozornim opazovanjem svojega telesa. Če imajo težave, ne bi smeli odlašati z obiskom pri zdravniku, h kateremu pa bi morali začeti hoditi že prej, okoli 45. ali 50. leta na preventivne preglede. Vem, da marsikoga skrbi urološki pregled in ima pred njim različne zadržke. Vsem tem moškim bi rad povedal, da rektalni pregled, ki se ga večina najbolj boji, ni boleč in pred njim moški ne bi smeli imeti različnih zadržkov in sramu. Za nas, ki to opravljamo vsak dan, rektalni pregled z medicinskega vidika ni nič drugačen kot za zobozdravnika pregled ustne votline.
Veliko vlogo pri osveščanju imamo tudi zdravniki sami in seveda mediji. Zdravniki smo tukaj zato, da bolnika na licu mesta pregledamo in se takoj pravilno odzovemo, mediji pa imajo neprecenljivo vlogo pri obveščanju splošne javnosti. V ZDA so v zadnjih letih že dosegli velik uspeh pri osveščanju javnosti. Uspelo jim je namreč prepričati javnost, ki je že sicer zelo osveščena na področju raka, da je rak prostate kronična bolezen in jo je treba obravnavati podobno kot druge kronične bolezni, denimo diabetes. To je res velik miselni preskok in želel bi si, da bi tudi pri nas začeli vsaj za rak prostate uporabljati izraz  »kronična bolezen« in ne smrtna obsodba.

Kakšno prognozo ima, gledano splošno, rak prostate v primerjavi z drugimi oblikami raka?

Če bi osebno moral izbirati med rakom pljuč, rakom želodca ali rakom prostate, bi se brez pomislekov odločil za slednjega, ravno zato, ker v približno treh četrtinah primerov poteka v kronični obliki in večina moških dolga leta živi z boleznijo brez večjih težav, nekateri sploh ne vedo, da imajo raka na prostati in umrejo zaradi drugih vzrokov, ne zaradi raka prostate. Seveda ne trdim, da določen odstotek moških ne razvije zelo agresivne oblike raka, ki se razširi in naredi zasevke v oddaljenih tkivih in organih, denimo v pljučih, kosteh, možganih, in v kočni fazi povzroča težave in hude bolečine. Žal v tem hipu še ne poznamo nekega markerja ali testa, s pomočjo katerega bi lahko z veliko zanesljivostjo napovedali, kateri bolniki spadajo v tistih 75 odstotkov, pri katerih bo rak ostal v latentni, neagresivni obliki in je dovolj, če jih samo opazujemo, kateri bolniki pa spadajo v ostalo četrtino, ki bo potrebovala intenzivno zdravljenje. Tega markerja ne poznajo nikjer v svetu, ko pa bo odkrit, bomo lahko rak prostate uvrščali ob bok drugim kroničnim boleznim, denimo sladkorni bolezni, visokemu krvnemu tlaku in podobno.

Ali lahko govorimo o kakršnih koli preventivnih ukrepih pri raku prostate?

Vsem moškim svetujem, da gredo po 45. ali 50. letu starosti enkrat na dve leti k zdravniku, da jim izmeri vrednost PSA in jim naredi digitorektalni pregled prostate. Veljajo tudi splošna priporočila, kar se tiče prehrane, v kateri naj bo čim več antioksidantov. Priporočljivo je, da moški živi s čim manj stresa in podobno. Žal je to danes težko, saj je življenje naravnano ravno nasprotno: živimo hitro in neučakano, prehranjujemo se nezdravo, premalo se gibamo.

Kaj bi vi svetovali moškim, ki zbolijo za rakom prostate kako naj si pomagajo?

Predvsem naj si skušajo dopovedati, da ta bolezen počasi dobiva status kronične bolezni in nikakor ne pomeni smrtne obsodbe, saj rak prostate ni tako agresiven, kot so mnoge  druge oblike raka. Seveda ne trdim, da je rak prostate dobra novica, saj je najboljše biti zdrav, a če nas že mora doleteti rak, je rak na prostati veliko boljša možnost kot, denimo, rak na pljučih ali na slinavki.

Imate občutek, da se moški med sabo dovolj pogovarjajo o težavah s prostato?

Ja, mislim, da se. Prostata in težave, povezane z njo, spadajo med teme, o katerih kar sproščeno in odprto govorijo med sabo.

Tudi pri vas v ordinaciji?

Seveda. Urologi nikoli nimamo težav pri pogovorih z bolniki. Ti odprto spregovorijo o vseh uroloških težavah, ki jih imajo. Nenazadnje točno vedo, kam so prišli in zakaj so pri nas, zato ni zadreg. Dopuščam možnost, da je pri splošnih zdravnikih drugače in traja dlje, da naravnots spregovorijo o vzroku obiska.

Andrej Repež

asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Postavi vprašanje

Zlatko Fras

dr. Zlatko Fras dr. med. spec. internist

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki