Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Rak debelega črevesja je zasedel nezavidljivo prvo mesto


(stran 2 od 2)

Rešitev je več

Prof. Markovič ponuja tudi konkretne rešitve za ta problem. V Sloveniji imamo zelo dobro razdelane smernice, ki jih je pod okriljem Ministrstva RS za zdravje pripravila skupina domačih strokovnjakov po vzorcu mednarodnih priporočil in ob pomoči tujih svetovalcev, zato so bila izdelana v angleščini. Žal so še vedno v angleščini in nič ne kaže, da bodo kmalu tudi v slovenščini. Poleg tega so se vmes nekatere stvari spremenile, zato bi bilo treba smernice posodobiti. Vsekakor so na dosegu roke nekatere druge rešitve, s katerimi bi lahko izboljšali odstotek zgodaj odkritih kolorektalnih rakov v splošni populaciji. Visoko rizično populacijo, razlaga sogovornica, imajo namreč pod nadzorom že zdaj. Za skupino srednjega in običajnega tveganja pa smernice predvidevajo, da bi v populaciji, starejši od 50 let, vsi ljudje opravili test na prikrito krvavitev v blatu. Če bi bil ta pozitiven, je naslednji korak kolonoskopija; v primeru negativnega rezultata bi naslednji pregled sledil pri 60. in nato vnovič pri 70. letu. Vse ljudi, pri katerih bi odkrili polipe, bi sledili v pogostejših presledkih.

Presejanje načeloma možno ob obstoječem stanju

V številkah bi to pomenilo približno 250 tisoč ljudi, saj je 20 odstotkov populacije v tem starostnem obdobju zaradi različnih vzrokov že opravilo kolonoskopijo, še 20 odstotkov pa jih ima druge spremljajoče zdravstvene težave, ki onemogočajo operacijo. Zato pri tej skupini bolnikov pregled ni na mestu. Če bi hoteli teh 250 tisoč ljudi pregledati v dveh letih, denimo, bi to pomenilo 125 tisoč ljudi na leto oziroma dodatnih 10.500 kolonoskopij na leto. Že zdaj sistematično povečujejo število tovrstnih pregledov, vendar za zdaj le pri simptomatskih bolnikih in ne presejalno v celotni populaciji. V Sloveniji trenutno dela 60 gastroenterologov, kar bi ob nekaterih manjših spremembah načina dela verjetno zadoščalo, predvsem na račun zmanjšanega števila gastroskopij ter ob pomoči abdominalnih kirurgov, ki so izrazili pripravljenost, da bi opravljali kolonoskopije.

Nacionalne smernice izdelane

Če bi projekt povsem zaživel, bi bilo zanj za petletno obdobje potrebnih približno deset milijonov evrov. To je veliko, toda pripravljenost stroke obstaja. Zdaj je na potezi odločujoča stran, ministrstvo za zdravje. Toda ta ni edini dejavnik v vsej zgodbi. Enako pomembna je tudi odzivnost splošne javnosti na tak program. Sogovornica stvarno ocenjuje, da je brez sočasne dobro organizirane javne promocije odzivnost največ 30- do 40-odstotna. Toda dejstvo je, da je takšen projekt finančno upravičen šele, če se odzove vsaj 60 odstotkov ali več ljudi. Trenutno ima najboljši program zgodnjega odkrivanja Češka, kjer sta se v promocijo dejavno vključila tudi predsednik Vaclav Havel in njegova soproga. Tam so zabeležili 75-odstotno odzivnost. Tuje izkušnje kažejo, da brez znamenitih osebnosti, ki se osebno angažirajo v promocijo takšnega programa, očitno ne gre. To se je izkazalo tudi v primeru ZDA, Velike Britanije in Nemčije. V prvih dveh državah sta svoje ime, sloves in vpliv vložili novinarki, od katerih je ena sama bolnica s kolorektalnim rakom in je celo dovolila, da so jo kamere posnele med kolonoskopijo, druga pa je tudi posnela svojo preventivno kolonoskopijo in jo predvajala na televiziji. S tem posnetkom je hotela razbiti tabu in ljudi prepričati, da pregled ni noben bavbav, lahko pa naredi veliko koristnega. Morda bi projekt tudi v Sloveniji dobil nekaj več življenjske energije, če bi ga moralno podprla znana in vplivna osebnost.

Vzrok za to, da se ljudje neradi odločajo za kolonoskopijo, je predvsem ta, da je neprijeten. Že predpriprava zahteva kar nekaj napora, saj mora biti črevo pred pregledom povsem izpraznjeno. Da bi to dosegli, mora človek pred pregledom v enem dnevu spiti približno sedem litrov tekočine. Večina se jih boji tudi posega, ki je lahko boleč, predvsem pa je neprijeten in ne ravno kratkotrajen, saj traja približno 45 minut. Zato so gastroenterologi začeli razmišljati, da bi uvedli pregled v anesteziji, druga pomembna novost pa je tako imenovana virtualna kolonoskopija (CT-kolonoskopija). Prednost tega postopka je, da je pregled manj neprijeten, priprava pa enaka kot na kolonoskopijo, pomanjkljivost pa je v tem, da zdravnik sicer vidi vse spremembe, narediti pa ne more nič in mora zato bolnik vseeno na kolonoskopijo. Prvi podatki so pokazali, da mora od 30 do 40 odstotkov pregledanih ljudi opraviti tudi kolonoskopijo. Poleg tega je med postopkom virtualne kolonoskopije človek izpostavljen sevanju, medtem ko pri klasičnem pregledu ni tovrstnega tveganja.

Posebna težava presejalnih testov prisotnosti krvi v blatu je v tem, da je veliko testov lažno pozitivnih. Da bi se temu v bodoče izognili, znanstveniki preizkušajo postopek, s katerim bi iz odluščenih rakavih celic v blatu določili DNA in s tem ugotavljali, ali so tumorske ali ne. 
 
Pri odkrivanju in obravnavi raka je nadvse pomembno tudi to, da vse stroke, ki pri tem sodelujejo, delujejo usklajeno. V tej smeri je stroka naredila že marsikaj, razlaga prof. Markovič in dodaja, da so pred približno desetimi leti pripravili in izpeljali nacionalni projekt, s katerim jim je uspelo uskladiti postopek obravnave kolorektalnega raka po vseh regionalnih bolnišnicah s postopki na Kliničnem centru in na Onkološkem inštitutu. Sem sodijo usklajena predoperativna diagnostika, kirurški posegi, histološko določanje stadija in zdravljenje, v katerega so uvedli tudi adjuvantno zdravljenje že odkritega raka. Kot pravi sogovornica, je projekt zahteval veliko časa, vendar se je izplačal in pokazal povsem konkretne rezultate. Od takrat naprej kirurgi redno organizirajo podiplomske tečaje onkološke kirurgije. Ta model se je izkazal kot tako uspešen, da so ga naši strokovnjaki predstavljali na mednarodnih srečanjih. 




Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd