Rak debelega črevesa in danke

  • petek, 18. marec 2005
dr. Snježana Frkovič Grazio, dr. med., spec. patologinja
dr. Snježana Frkovič Grazio, dr. med., spec. patologinja (Foto: Diana Anđelić)

Odkrijte ga čim prej!

Vsako leto v svetu odkrijejo približno 940.000 novih primerov, približno 500.000 ljudi pa zaradi tega raka umre. V Sloveniji vsako leto odkrijejo približno 1100 novih primerov raka širokega črevesa in danke – pri ženskah sta nekoliko pogostejša samo rak dojke in kože, pri moških pa pljučni rak. "Rak debelega črevesa in danke je v deželah razvitega sveta po pogostosti pojavljanja in umrljivosti na drugem mestu med vsemi raki," pravi dr. Snježana Frkovič Grazio, dr. med., specialistka patologinja z Onkološkega inštituta, ki nam je povedala nekaj več o diagnosticiranju črevesnega raka in njegovem zdravljenju.

"Pomembni dejavniki tveganja za nastanek raka debelega črevesa so prehrana, bogata z maščobami, rafiniranimi ogljikovimi hidrati in proteini živalskega izvora, ter pomanjkanje telesne dejavnosti. Poleg teh dejavnikov okolja igrajo pomembno vlogo pri nastanku tega raka tudi dedni dejavniki. Zdaj poznamo več genov, ki igrajo ključno vlogo pri razvoju raka širokega črevesa in danke. Strokovnjaki menijo, da gre pri približno 5 odstotkih raka širokega črevesa za dedno obliko raka. Intenziven razvoj molekularnobioloških tehnik nam zdaj omogoča diagnosticiranje dedne družinske bolezni in detekcijo prenašalcev. Večinoma pa je nastanek raka debelega črevesa posledica seštevka vplivov genetskih dejavnikov in dejavnikov okolja," je povedala.

Spremembe večinoma iz nerakastih izrastkov

Večina rakavih sprememb v črevesju se razvije iz nerakavih izrastkov, tako imenovanih adenomov. V celicah adenoma prihaja do številnih sprememb, ki naposled privedejo do razvoja raka oziroma karcinoma črevesa. V nasprotju z normalno celico ali celico adenoma je za rakasto celico značilno, da lahko vrašča v globlje sloje stene črevesa in okoliška tkiva, sčasoma pa lahko rakaste celice prodrejo v limfne ali krvne žile in tako zasevajo v bezgavke, oddaljena tkiva in organe (nastanejo tako imenovane metastaze). Spreminjanje adenoma v rak je dokaj dolgotrajno (od nekaj mesecev do nekaj let), kar omogoča, da rakasto spremembo odkrijejo razmeroma zgodaj, oziroma da z odstranitvijo adenoma preprečijo nastanek raka.

Sogovornica meni, da je najpogostejša oblika raka v debelem črevesu in danki karcinom, maligni tumor, ki vznikne iz epitelijskih celic. Redkeje v črevesu najdejo limfome (maligne tumorje limfatičnih celic) ali maligne tumorje mehkih tkiv, pri katerih je oblika zdravljenja drugačna kot pri karcinomu. Manjše izrastke (polipe) je mogoče v celoti odstraniti z endoskopskim posegom. Dodaja, da šele natančen mikroskopski pregled tkiva pove, kakšna je dejansko bolezenska sprememba in ali je bila odstranitev zadostna.

Odstranjene vzorce pregleda patolog

"Če gre za karcinom, ki se je iz sluznice že razširil v globlje sloje črevesa, ali za obsežnejši adenom, ki ga endoskopsko ni mogoče odstraniti, je potrebna operacija, pri kateri kirurg odstrani segment črevesa z okoliškim maščevjem, v katerem so bezgavke. Odstranjeni vzorec kirurg pošlje patologu, ta pa ga v celoti natančno pregleda in postavi dokončno diagnozo," pravi dr. Frkovič. Naloga patologa je, da natančno izmeri velikost tumorja, oceni, ali je bil odstranjen v celoti, določi njegovo stopnjo malignosti (gradus) in pregleda bezgavke ter tako ugotovi, ali se je bolezen razširila vanje in koliko jih je zajetih z boleznijo. Na osnovi rezultatov histopatološkega pregleda lahko dokaj zanesljivo napovejo, kako se bo tumor obnašal in kakšna vrsta zdravljenja bo pri njem najuspešnejša.

Zanimalo nas je, kako jemljejo vzorce in kdo jih vzame.

"Manjše vzorce, tako imenovane odščipe, iz spremembe odvzame gastroenterolog ali kirurg pri endoskopiji (kolonoskopiji ali rektoskopiji). Del črevesa s tumorjem in okoliškimi mehkimi tkivi, ki ga kirurg odstrani, dobimo v celoti v pregled na patologijo. Črevo s tumorjem fiksiramo v formalinu in naslednji dan ga patolog natančno pregleda. Da bi lahko določil stopnjo razširjenosti bolezni (stadij TNM) ter tip in stopnjo malignosti tumorja, patolog iz tumorja odvzame reprezentativne tkivne vzorce, v maščevju ob črevesu poišče bezgavke in jih v celoti vzame za histološko preiskavo. Za oceno radikalnosti kirurškega posega odvzame tudi vzorce iz robov," je razložila.

Preparate je treba pravilno pripraviti

Koščke tkiva, ki jih odvzamejo za histopatološko preiskavo, je treba posebej pripraviti za pregled pod mikroskopom. Priprava tkiva in izdelava preparatov v povprečju zahtevata približno dva dneva, včasih tudi več. Sledi pregled pod mikroskopom in postavljanje histopatološke diagnoze. Tako lahko patohistološko diagnozo dobijo že v dveh do štirih dneh, v večini primerov pa prej kot v tednu dni. Včasih histološki pregled tkiva opravijo medtem, ko je bolnik še v narkozi na operacijski mizi to je histopatološki pregled po metodi zmrzlega reza. V tem primeru košček tkiva v za to prilagojenem stroju hitro zamrznejo in ga v njem takoj zrežejo na tanke rezine, ki jih s skrajšanim postopkom obarvajo in pregledajo pod mikroskopom. Tako pripravljeni histološki preparati so slabše kakovosti kot histološki preparati iz parafinskih blokov, vendar zadoščajo za postavljanje hitre diagnoze, saj celoten postopek traja le kakih deset do petnajst minut. Zmrzli rez uporabijo, če pred operacijo ni bilo mogoče zanesljivo opredeliti, za kakšno vrsto tumorja gre, kar pa je pri tumorjih debelega črevesa in danke redko. Dodaja, da zmrzli rez pri tumorjih črevesa uporabljajo večinoma za oceno korenitosti operacije. "Če patolog ugotovi, da sega tumor v robove odstranjenega tkiva, bo moral kirurg izrezati dodaten kos tkiva. To pomeni, da lahko z zmrzlim rezom bolnikom prihranimo nepotrebno dodatno operacijo," je povedala.

Občutljivost (senzitivnost) endoskopske biopsije, ki jo opravijo pred operacijo, je pri raku širokega črevesa približno 80- do 85-odstotna, odvisna pa je od kakovosti vzorca, ki ga sprejmejo v pregled, in od natančnosti pri mikroskopskem pregledu tkiva. V primerih, ko v histoloških rezinah ni tumorja, endoskopski izvid pa je bil sumljiv za rak, vzorec pregledajo v celoti. Če tumorja ne najdejo niti v globljih rezih, je treba ponoviti biopsijo. Napake pri diagnozi raka širokega črevesa so izjemno redke.