Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Revolucija v zdravljenju raka


(stran 2 od 2)



Tumorske celice »prelisičijo« imunski sistem

V regulaciji imunskega sistema je veliko tako imenovanih nadzornih točk, preko katerih lahko vplivamo na imunski sistem. Nadzorni točki sta tudi receptor za apoptozo ali programirano celično smrt PD-1 oziroma ligand, ki se na ta receptor veže, tako imenovani PDL-1. Preko nadzorne točke PD-1 lahko tumorske celice zaustavijo delovanje imunskega sistema tako, da se vežejo nanjo in ji »sporočijo«, da so normalne, zdrave celice, čeprav v resnici niso. S tem imunski sistem postane manj aktiven in ne predstavlja več potrebne obrambe pred rakavimi celicami, saj so ga tumorske celice onesposobile.

Zato so šle raziskave v smer, kako preprečiti tumorskim celicam, da bi onesposobile imunski sistem in njegovo delovanje. Če tako na receptor PD-1 delujemo s protitelesom (zdravilom) ali če to protitelo vežemo na ligand in s tem onemogočimo, da se ligand veže na receptor, s tem tudi preprečimo, da bi tumorske celice onesposobile imunski sistem. Ko pa je imunski sistem normalno aktiven, lahko prepozna vse tujke, vključno s tumorskimi celicami in jih uniči.


In prav to se je zdaj zgodilo

Znanstveniki so odkrili, kako preprečiti vezavo tumorskih celic na nadzorne točke v imunskem sistemu in s tem dosegli, da je imunski sistem ves čas normalno aktiven in v svoji primarni funkciji nadzora in uničevanja vseh škodljivih elementov, tudi če so nastali v našem lastnem telesu.

Zelo spodbudni rezultati kliničnih raziskav

Na našem trgu je tako pred kratkim dobilo dovoljenje za promet prvo zdravilo, ki deluje na imunski sistem. Uporabljali ga bodo za zdravljenje metastatskega melanoma, najhujše oblike kožnega raka. V različnih fazah kliničnih raziskav pa so še številna druga zdravila, zato lahko v kratkem pričakujemo novo zdravljenje za številne oblike raka. Poleg melanoma bo tako kmalu na voljo tudi zdravljenje z imunoterapijo za nedrobnocelični rak pljuč, rak mehurja, ledvic, rake prebavil, dojk, grla in vratu, tumor možganov, limfom, levkemijo … Prve klinične izkušnje le še potrjujejo več kot pozitivne rezultate kliničnih raziskav. Kar je še posebej zanimivo in ugodno, so podaljšana absolutna preživetja določenega deleža bolnikov ali po domače repi krivulj. Glede na to, da je zdravljenje s to skupino zdravil še zelo mlado, bo njihov pravi uspeh in potencial znan šele v naslednjih letih, obeti pa so resnično dobri.

Kljub optimizmu, ki prihaja z vseh strani, se seveda prav zaradi kratkega časa uporabe teh zdravil porajajo še številna vprašanja, ki zaposlujejo zdravnike in raziskovalce. Med drugim še ni povsem jasno, koliko časa naj traja zdravljenje, v katerih kombinacijah bo zdravilo najučinkovitejše in v katerih odmerkih, kaj bo z dolgoročnimi neželenimi učinki … seveda pa je veliko glasnejše navdušenje in predvsem veliko upanja, da ta zdravila ne bodo le občutno podaljšala preživetja, temveč morda rak celo povsem pozdravila, tako kot je to že napovedal Severin Schwan.

Neželeni učinki

Zdravljenje raka je večplastno, in sicer je lahko lokalno ali sistemsko. V lokalno spadata zdravljenje s kirurgijo ter obsevanje (radioterapija), v sistemsko zdravljenje pa sodi zdravljenje z zdravili, (kemoterapija, zdravljenje s tarčnimi oziroma biološkimi zdravili in imunoterapija). Zdravljenje raka uvrščamo med najbolj zahtevno tako za bolnika kot za zdravstveni tim, ki ga izvaja. Kasneje, kot je rak odkrit zahtevnejše je praviloma zdravljenje. Predvsem obsevanje, kemoterapija in tarčno zdravljenje so neprijetni, ker imajo številne, tudi zelo težke neželene učinke, zlasti na sluznicah in koži. Pri imunoterapiji pa teh učinkov ni, saj zdravila ne delujejo na tumorske celice, temveč na imunski sistem, konkretno na mehanizem, ki preprečuje tumorskim celicam, da bi ga zaobšle. Seveda pa se na ta način zdravila »vmešavajo« v zelo občutljiv mehanizem, zato obstaja možnost, da se z zdravili aktiviran imunski sistem ne bi znal ustaviti, kar bi potencialno lahko vodilo v razvoj avtoimunskih bolezni.

Kako imunski sistem prepozna tumorsko celico?

Imunski odziv lahko prepozna in uniči ne le običajnih škodljivih tujkov, ampak tudi tumorske celice. To stori tako, da aktivira T-limfocite in še nekatere druge elemente. Kaj se zgodi? Tumorske celice vsebujejo snovi, ki jih v zdravih celicah ni. Tako imenovane dendritske celice, ki so tudi del imunskega sistema, prepoznajo tumorske celice in o tem »obvestijo« T-celice v limfnih žlezah, zaradi česar se le te aktivirajo in začnejo napadati tumorske celice. Naselijo se vanje in jih napadajo od znotraj. Ko se to zgodi, se v tumorskih celicah začnejo izločati posebni encimi, ki sprožijo mehanizem za programirano celično smrt ali apoptozo, s čimer tumorske celice začnejo propadati.
Medtem, ko se to dogaja, se tumor poveča, saj se vanj naseli vedno več T-limfocitov. A to je le navidezno povečanje, saj zaradi vedno večje količine T-limfocitov, ki uničujejo tumor, ta pravzaprav propada, kar je dobro.


T-limfociti prva obramba v telesu

Vsakič, ko se imunski sistem sreča s tujkom, se sproži dobro utečen sistem, ki ta tujek uniči. Temu rečemo splošna obramba, obstaja pa tudi naslednji nivo obrambe, ki je uperjen proti specifičnim antigenom, denimo bakterijam in virusom ali še čem drugem. To vlogo opravljajo B in T limfociti. Ko je imunski sistem aktiviran, uniči antigene, potem pa se mora ustaviti, da ne uničuje naprej tudi lastnih, zdravih celic. Za to ima organizem poseben mehanizem, ki po opravljeni nalogi imunski sistem izključi. Ta krog deluje ves čas, da lahko deluje, pa imajo celice načine, da se med seboj »pogovarjajo in komunicirajo«, da imunski sistem ve, katere celice so zdrave in jih mora pustiti na miru, katere pa mora uničiti.



Severin Schwan, izvršni direktor farmacevtske družbe Roche: »Imunski sistem je najmočnejša obramba v našem telesu. Deluje ves čas in izsledi sleherno celico, sleherni tujek, ki se znajde v organizmu. To je njegova lepota in moč. Prav zato se nam je vsem, ki se ukvarjamo s področjem raziskovanja raka zdelo presenetljivo, da imunski sistem ne ubije tudi rakastih celic. Paul Erlich, nemški znanstvenik in raziskovalec vloge imunskega sistema pri nastanku raka, je že v začetku prejšnjega stoletja sumil, da je rak rezultat nepopolno delujočega imunskega sistema. Povedano drugače, ker imunski sistem ne dela dobro, ne ubije raka in zato ga je potrebno ponovno aktivirati, da spet deluje, ves čas in deluje v slehernem delu, tkivu in celici v telesu. Imel je seveda prav, le da niti njemu niti raziskovalcem za njim dolgo ni bilo jasno, na kakšen način se tumorske celice izognejo sicer zelo dobro delujočemu imunskemu sistemu in ga onesposobijo.

Zdaj ta mehanizem razumemo bistveno bolje in razvili smo zdravilo, ki reaktivira imunski sistem tako, da zna prepoznati tumorske celice in jih uničiti. Zato imamo tako velike upe, da bomo razmeroma kmalu zmogli rak tudi pozdraviti, tudi tistega, ki se je razširil po telesu, torej metastatski rak. Če je imunski sistem znova aktiviran in deluje proti vsem patogenim, torej tudi proti tumorskim celicam, jih bo uničil vse. Prve študije in tudi klinična uporaba zdravila za metastatski melanom te naše teorije že potrjujejo, po isti poti obetov pa gredo tudi študije za številne druge oblike raka. Res je, da smo šele na začetku, res je tudi, da odgovore na zdravljenje še ne dajejo vsi bolniki, temveč približno četrtina, in ta hip še ne vemo, zakaj je tako, a tisti, ki odgovorijo, odgovorijo zelo dobro in kot kaže, bodo nekateri tudi ozdravljeni. A kot sem rekel; glavno je, da smo ugotovili, kaj je tisto, kar je do sedaj onesposabljalo imunski sistem. S tem ključem smo odklenili vrata, ki so bila do zdaj trdno zaprta, zdaj pa smo jih na široko odprli za nadaljnje raziskave. Zaradi nadvse obetavnih prvih rezultatov smo zato trdno prepričani, da ni več daleč čas, ko bomo znali rak pozdraviti.«





Galerija

»Nove raziskave in spoznanja so na stežaj odprle vrata v novo dobo onkologije, ko bodo prav kmalu in zelo verjetno ozdravljeni bolniki s številnimi zdaj neozdravljivimi raki ter celo bolniki z metastatsko obliko raka. To je resnično revolucija, ki ji ni para, in mi smo ji priča!« je na koncu velikega mednarodnega srečanja, ki je bilo v začetku septembra v švicarskem Baslu, optimistično – in morda preroško - zaključil Severin Schwan.

Vam je �lanek v�e�?


trstsdsd