Novo upanje za bolnike z melanomom

Melanom ni le ena od oblik kožnega raka, temveč je tudi najnevarnejša od vseh. V nekaterih predelih sveta, denimo v Avstraliji, je zaradi klimatskih razmer in vse večje ozonske luknje dobil razsežnosti epidemije. Natančni vzroki za nastanek melanoma še niso povsem jasni. Strokovnjaki ga povezujejo z dedno obremenitvijo in izpostavljenostjo ultravijoličnim žarkom, predvsem s sončenjem sredi dneva. Največja nevarnost kožnega melanoma je v tem, da ne nastane takoj. Koža si vse naše grehe zapomni in nam jih ne odpusti. Včasih zadostuje že krajše, nadvse intenzivno izpostavljanje sončnemu sevanju, da se čez leta na koži razvije rakasto znamenje.

Melanom zdravniki pogosto odkrijejo med rutinskim pregledom, neredko pa bolniki pridejo k zdravniku z željo, da jim pregleda sumljivo kožno znamenje. V svetu veljajo merila A, B, C, D in E, po katerih najlaže že na pogled ocenimo, ali je posamezno znamenje sumljivo ali ne. Melanom se lahko razvije iz obstoječega znamenja (v tretjini primerov), lahko pa se pojavi tudi kot novo znamenje (v dveh tretjinah primerov). Če je znamenje sumljivo, ga je vedno treba pregledati še pod mikroskopom. Zato zdravnik opravi biopsijo, pri kateri znamenje odstrani v celoti, skupaj z varnostnim robom (od 2 do 5 mm) zdrave kože. Izjema so zelo velika znamenja, pri katerih izreže zgolj najbolj sumljiv del. V histološkem laboratoriju izrezano tkivo pregleda patolog. Ko je postavljena histološka diagnoza, bo lečeči zdravnik za določitev trenutnega stadija bolezni verjetno opravil še dodatne preiskave.

Zdravljenje

Večina bolnikov po diagnozi potrebuje samo kirurško zdravljenje in redno spremljanje, kot ga določi lečeči zdravnik. Če histološki izvid pokaže, da je globina tumorja tolikšna, da je potrebno nadaljnje zdravljenje, pride bolnik na Onkološki inštitut v Ljubljani, kjer konzilij zdravnikov odloči, katera oblika ali oblike zdravljenja so zanj najprimernejše. V stadiju I je melanom ozdravljiv v več kot 90 odstotkih, saj bolezen v zgodnjem stadiju ne zaseva. To je ključno za dobro napoved, zato si zdravniki želijo, da bi bolniki k njim prihajali v čim bolj nizkih stadijih, tako da bi lahko sumljiva znamenja odstranili že takrat, ko šele kaže, da se bodo spremenila. Melanom zdravijo operativno, z obsevanjem in sistemsko z interferonom alfa-2b, s kemoterapijo, v zadnjih letih pa s tarčnimi zdravili in z imunoterapijo. Odločitev za posamezno obliko zdravljenja je odvisna predvsem od lastnosti tumorja, stadija bolezni in bolnikovega stanja.

Sistemsko zdravljenje je dolgotrajno

Bolniki, pri katerih obstaja visoko tveganje za ponovitev bolezni, a še nimajo zasevkov, se zdravijo dodatno z interferonom alfa 2-b, ki je do zdaj edino priznano in registrirano zdravilo za to bolezen. Druge oblike sistemskega zdravljenja pa pridejo v poštev, če so prisotne metastaze. Pred kratkim je bilo v ZDA registrirano prvo zdravilo – humano monoklonsko protitelo pembrolizumab, ki deluje na povsem nov način, saj vpliva na določene mehanizme imunskega sistema, ki do sedaj niso še bili znani in raziskani. Sedaj je že na voljo drugo zdravilo iz iste skupine. Zdravljenje s temi zdravili, ki delujejo tako, da ponovno omogočijo lastnemu imunskemu sistemu, da prepozna in uniči maligne celice, daje velike obete.

Kako prepoznamo melanom?

Merila A, B, C, D in E

A (asimetrija)
Melanomske (rakaste) lezije so tipično nepravilnih oblik (asimetrične); benigna (nerakasta) znamenja so običajno okrogla (simetrična)

B (robovi)
Melanomske lezije imajo pogosto nejasne robove (nepravilni ali nazobčani robovi); benigna znamenja imajo gladke, enakomerne robove.

C (barva)
Melanomske lezije so pogosto v številnih odtenkih rjave ali črne barve: benigna znamenja so običajno le v enem odtenku rjave barve.

D (premer)
Melanomske lezije imajo pogosto premer, ki presega 5 milimetrov (po velikosti nekoliko manjše kot radirka na svinčniku); benigna znamenja imajo običajno premer, manjši od 5 milimetrov.

E (elevacija)
Melanomske lezije so pogosto dvignjene nad raven okoliške kože.


Pred kratkim je bila predčasno zaključena randomizirana klinična raziskava faze 3 KEYNOTE-006, v kateri so primerjali zdravili pembrolizumab z ipilimumabom v prvi liniji zdravljenja napredovalega melanoma. Neodvisa komisija za nadzor nad podatki raziskave je predlagala predčasni zaključek zaradi vmesnih rezultatov raziskave, ki so pokazali, da je prvo zgoraj omenjeno zdravilo v primerjavi z drugim statistično pomembno izboljšalo tako celotno preživetje kot tudi obdobje brez napredovanja bolezni. Tudi njegov varnostni profil je bil enak kot v do sedaj objavljenih raziskavah za zdravljenje napredovalega melanoma z zaviralci receptira PD-1. Novo zdravilo je prvo zdravilo iz skupine zaviralcev receptorja PD-1, ki je podaljšalo preživetje v primerjavi s po mednardnih smernicah standardno terapijo prve linije zdravljenja napredovalega melanoma.