Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Vloga HPV v nastanku in preprečevanju raka materničnega vratu

1. HPV je nujen, a ne zadosten dejavnik za nastanek raka materničnega vratu

Leta 2008 je bila podeljena Nobelova nagrada za ugotovitev, da je RMV spolno prenosna bolezen in da je za njen nastanek nujna okužba z enim izmed okoli 15 visokotveganih genotipov humanih papilomskih virusov (HPV).
Tekom življenja se s HPV okuži večina spolno aktivnih žensk in moških, vendar pri 90 % žensk okužba izzveni sama po sebi in brez posledic, v enem do dveh letih. Le pri manjšem deležu žensk okužba vztraja in pri teh se lahko postopoma, preko predrakavih sprememb CIN (cervikalna intraepitelijska neoplazija), razvije RMV. Od okužbe do razvoja RMV poteče navadno več let, najpogosteje od 10–15.

2. Poznamo več možnosti preprečevanja raka materničnega vratu

Tovrsten naravni potek okužbe s HPV in RMV omogoča različne načine preprečevanja in zgodnjega odkrivanja RMV, ki so komplementarni. To so predvsem zdrav življenjski slog, vključno z zdravo in varno spolnostjo, cepljenje proti okužbi s HPV in zgodnje odkrivanje in zdravljenje predrakavih in začetnih rakavih sprememb materničnega vratu v okviru organiziranih populacijskih presejalnih programov.


Zdrav življenjski slog, vključno z zdravo in varno spolnostjo

Glavni nevarnostni dejavniki za okužbo s HPV so:
  • začetek spolnih odnosov v zgodnjih najstniških letih;
  • večje število spolnih partnerjev;
  • neuporaba kondoma – kondom sicer deloma zaščiti pred okužbo, vendar ne popolnoma, ker je praviloma okuženo širše anogenitalno področje.

Glavna nevarnostna dejavnika za nastanek RMV pri ženski, ki je okužena s HPV, sta vztrajnost okužbe (dlje kot okužba vztraja, večja je verjetnost za nastanek RMV) in genotip HPV, s katerim je ženska okužena (HPV 16 ima največji onkogeni potencial). Znani so tudi nekateri vedenjski nevarnostni dejavniki, ki so povezani z večjo verjetnostjo za vztrajanje okužbe s HPV in s tem večjim tveganjem RMV pri okuženi ženski, vendar so praviloma manj pomembni kot omenjena dejavnika, pa tudi slabše raziskani. To so predvsem:
  • kajenje;
  • mnogorodnost;
  • dolgotrajno jemanje kontracepcijskih tablet;
  • zmogljivost imunskega sistema okužene ženske, da očisti okužbo – ženske z oslabljenim imunskim sistemom bodo manj verjetno očistile okužbo.

Cepljenje proti okužbi s HPV

V okviru primarne preventive lahko s cepivoma, ki sta na voljo, uspešno preprečimo okužbo z najbolj pogostima genotipoma HPV (16 in 18), ki povzročata okoli 70 % vseh novih primerov RMV. Na trg prihaja novo, 9-valentno cepivo, ki bo zaradi zaščite pred okužbami z dodatnimi visokotveganimi genotipi HPV omogočalo še večjo zaščito pred RMV – do okoli 90 %. Ker cepivo ni terapevtsko (ne pozdravi že obstoječih okužb) in ker se dekleta okužijo najpogosteje v prvem letu po začetku spolnih odnosov, je cepljenje najbolj učinkovito, če ga opravimo pred prvim spolnim odnosom.

V Sloveniji je cepljenje od leta 2009 na voljo brezplačno vsem deklicam v 6. razredu osnovne šole, če se takrat ne cepijo, pa se lahko brezplačno cepijo še v 8. razredu. Cepljenje je dostopno tudi ostalim ženskam, vendar ga morajo plačati. Žal se vsako leto cepi le okoli polovica vseh deklic, ki jim je omogočeno brezplačno cepljenje (podatki NIJZ). Vzroki za premajhno precepljenost še niso raziskani. Zavedati se moramo, da je tudi odločitev za ne-cepljenje odločitev, ki za necepljeno deklico pomeni tako večje tveganje za predrakave spremembe CIN ali RMV, kot tudi za zdravljenje predrakavih sprememb ali RMV z morebitnimi zapleti (kot je npr. prezgodnji porod) in tudi večje tveganje za druge bolezni, ki so povezane s HPV.

Ker kljub cepljenju ostaja verjetnost za okužbo s preostalimi visokotveganimi HPV in razvoj RMV, je treba nadaljevati s preventivnimi ginekološkimi pregledi. Za več informacij o cepljenju proti HPV se obrnite na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ, bivši Inštitut za varovanje zdravja).


Organizirano populacijsko presejanje za raka materničnega vratu – program ZORA

RMV je eden redkih rakov, ki ga je mogoče preprečiti s pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb CIN. Kakovostno organizirani populacijski presejalni programi, ki temeljijo na rednih, tri do petletnih citoloških pregledih brisov materničnega vratu, omogočajo zmanjšati incidenco raka materničnega vratu do 80 %. Učinkovitost presejalnega programa se pokaže le ob zadostni udeležbi žensk iz ciljne skupine, ki je po priporočilih Sveta Evropske zveze 70 % v triletnem intervalu.

Zato je Svet Evropske zveze leta 2003 izdal priporočilo, s katerim je pozvala države članice k uvedbi organiziranega presejanja za raka materničnega vratu. V letu 2008 so izšle posodobljene Evropske smernice za zagotavljanje kakovosti v presejanju za raka materničnega vratu, v katerih so zapisana glavna pravila kakovostnega presejalnega programa, s katerimi lahko država zagotovi, da bo presejanje privedlo do želenih učinkov. V Sloveniji organizirano populacijsko presejanje poteka v okviru programa ZORA, ki že kaže prve, zelo dobre rezultate. Nosilec programa ZORA je Onkološki inštitut Ljubljana.

Uporaba s HPV povezane tehnologije v državnem programu ZORA

Z odkritjem vloge HPV v nastanku RMV in tudi nekaterih drugih rakov, se je razmahnila industrija molekularnih testov za ugotavljanje okužbe z visokotveganimi HPV. Testi HPV praviloma določajo prisotnost nukleinskih kislin (DNK ali RNK) virusa v brisu materničnega vratu. Bris za test HPV v Sloveniji odvzame ginekolog med ginekološkim pregledom, na podoben način kot bris materničnega vratu za citološki pregled. Možno je tudi, da si ženska bris za test HPV odvzame sama doma (test HPV doma), vendar zaenkrat še ni na voljo dovolj dokazov, da je tovrstno testiranje dovolj zanesljivo, da bi lahko v celoti nadomestilo presejanje z BMV ali testom HPV (ki ga opravi zdravstveni delavec) v organiziranih presejalnih programih za raka materničnega vratu.


Triažni test HPV koristi ženskam s predrakavimi spremembami materničnega vratu

V skladu s sodobnimi strokovnimi smernicami ginekolog pri ženskah s patološkimi spremembami materničnega vratu nizke stopnje ali po zdravljenju predrakavih sprememb CIN (pri točno določenih indikacijah) opravi tudi triažni test HPV. Triažni test HPV odkriva prisotnost visokotveganih HPV in omogoča odkriti ženske z večjim (HPV-pozitivne) oziroma manjšim (HPV-negativne) tveganjem za razvoj raka materničnega vratu ter prilagajanje nadaljnje diagnostike in zdravljenja. Negativen rezultat triažnega testa HPV pomeni, da ima ženska manjše tveganje za razvoj RMV, kljub začetnim patološkim spremembam v brisu materničnega vratu.

Pozitiven rezultat testa HPV ne pomeni, da ženska že ima predrakave spremembe CIN ali RMV, je pa za te spremembe bolj ogrožena in zato rabi dodatno diagnostiko. Test HPV je treba uporabljati premišljeno, saj le tako ženskam prinese dodatno korist. Nepremišljena uporaba testa HPV ženskam ne prinese koristi in tudi povečuje nezaupanje do tega testa.

Prekomerna ali nezadostna uporaba testa HPV lahko pomeni za ženske več škode kot koristi

Ker so okužbe z visokotveganimi HPV izjemno pogoste, predvsem pri mladih dekletih (po podatkih raziskave NIJZ je s vsaj enim visokotveganim genotipim HPV vsak trenutek okuženih okoli 25 % mladih deklet med 20 in 25. letom, s starostjo pa se prevalenca okužb manjša), in najpogosteje klinično nepomembne (bodo same po sebi izzvenele), lahko s prekomernim testiranjem na okužbo s HPV zdravih, mladih žensk, povzročimo ženskam več škode kot koristi.

Samo podatek, da je ženska HPV-pozitivna (a ob tem nima nobenih sprememb materničnega vratu ali le začetne spremembe), ne pove nič o tem, ali ženska preboleva prehodno, klinično nepomembno okužbo (ki ni nevarna za RMV) ali pa bo okužba vztrajala in se bodo v določenem času (navadno nekaj let) pri ženski pojavile predrakave spremembe CIN, ki bodo nato lahko (ni pa to nujno) v povprečno 10–15 letih napredovale v RMV.

Obravnava take ženske je zapletena, saj ji sodobna medicina trenutno ne more ponuditi drugega kot čakanje na to, ali bo okužba izzvenela ali ne. V obdobju čakanja so potrebni letni kontrolni pregledi pri ginekologu. Prekomerno odkrivanje klinično nemih okužb poveča število kontrolnih pregledov in po nepotrebnem spravlja ženske v duševno stisko, tako zaradi skrbi za lastno zdravje kot zavedanja, da imajo spolno prenosno okužbo. Pojavijo se lahko dvomi o partnerjevi zvestobi, kar lahko razdiralno vpliva na partnersko zvezo.

Prekomerno odkrivanje prehodnih produktivnih okužb poveča število kolposkopij, biopsij in zdravljenj pri ženskah, pri katerih bi CIN (če ga ne bi zdravili) nazadoval in ženski nikoli ne bi povzročal težav. Dodatno zdravljenje pomeni tudi več zapletov po zdravljenju. Da ne bi s testom HPV odkrivali preveč CIN, ki bi nazadovali, se testiranja ne sme izvajati prepogosto ali brez indikacij, pri katerih uporaba testa HPV dokazano prinese ženskam več škode kot koristi. Prav tako se ne sme uporabljati testov, ki niso klinično preverjeni za namen uporabe.

Prav tako testa HPV ne priporočamo pri ženskah, ki imajo v brisu materničnega vratu patološke spremembe visoke stopnje – tu je okužba z visokotveganimi HPV najverjetneje prisotna, zato se te ženske v skladu s smernicami obravnava kot da so visoko ogrožene za CIN in RMV. Pri teh ženskah ginekolog opravi kolposkopijo brez predhodnega preverjanja ali je okužba s HPV prisotna ali ne.

Prav tako lahko ženskam povzročimo več škode kot koristi, če testa HPV ne opravimo takrat, ko za to obstoji indikacija – neuporaba testa HPV ob indikaciji. Test HPV dokazano bolje prepozna ženske, ki so ogrožene s CIN ali RMV, negativen izvid testa HPV pa ženski nudi večjo varnost, da v naslednjih petih letih ne bo zbolela z RMV kot negativen izvid brisa materničnega vratu za citološki pregled. Z dokazi podprta uporaba testa HPV lahko pomembno doprinese k pravočasnemu odkrivanju tistih CIN, ki bi nezdravljeni napredovali v raka.

Za ženske to pomeni manj invazivno zdravljenje, krajšo odsotnost od doma in službe, manj zapletov in stranskih učinkov invazivne diagnostike in zdravljenja, manjše duševne stiske in boljše preživetje. Zato delamo ženskam škodo tudi s tem, če testa HPV ne uporabimo takrat, ko obstajajo dokazi, da prinese več dobrobiti kot uporaba kake druge metode. Dokazano je, da uporaba klinično preverjenega testa HPV v presejanju vodi ne le v dodatno zmanjšanje incidence RMV v populaciji (zaradi boljše klinične občutljivosti za predrakave spremembe visoke stopnje kot jo imajo druge metode), ampak tudi do pomembnega še večjega zmanjšanja umrljivosti zaradi RMV.

Podatki Registra ZORA kažejo, da se v Sloveniji test HPV uporablja premalo pri ženskah z indikacijami za ta test in prepogosto pri ženskah brez indikacije. Zato je smiselno vlagati napore v ozaveščanje in izobraževanje vseh javnosti na tem področju.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

hpv , rak materničnega vratu , program zora , cepljenje hpv

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.