O stresu

(Foto: Diana Anđelić)

Z Vesno Godina in Livingstonom nad raka

Zdaj ko poznate najbolj temeljna navodila, ki v livingstonski terapiji zadevajo področje hrane, je čas, da se na kratko posvetimo drugemu od petih osnovnih področij, ki jih obsega ta terapija: stresu

Stres je v marsičem povezan z nastankom in razvojem raka. Številne raziskave so dokazale, da je bila velika večina bolnikov z rakom v obdobju, preden je zbolela, intenzivno izpostavljena stresu. Seveda ne gre za običajne, kratkotrajne strese, brez katerih vsakdanje življenje sploh ni možno. Stres, ki vas zadene, ko vas nahruli voznik avtobusa. Ali ko je blagajničarka v trgovini tečna. Ali pa je, če ste sami blagajničarka, tečen in zoprn kupec. Ti stresi so sestavni del vsakdanjika tako zelo, da si normalnega življenja brez njih sploh ne moremo zamisliti. Seveda bi bilo idealno, če bi lahko omejili tudi tovrstne strese. Ali, še bolje, če bi jih lahko preprosto odpravili. Toda takšna pričakovanja so povsem nerealistična. In tudi niso v neposredni zvezi z vašim zdravljenjem raka.

Kajti stresi, ki so "krivi", ...

... da posameznik zboli za rakom, so predvsem dolgotrajni, kronični stresi. Zlasti tisti, ki jim posameznik ne vidi konca. In zaradi katerih intenzivno trpi. Stresi, ki se vlečejo iz tedna v teden, iz meseca v mesec, brez upanja, da bi jih sploh kdaj bilo konec, brez upanja, da bi v bližnji prihodnosti nehali trpeti. Ti stresi so v tesni povezanosti z nastankom raka. Kot kažejo raziskave, je velika večina bolnikov z rakom (po nekaterih podatkih celo več 90 odstotkov vseh obolelih) v obdobju od osem mesecev do enega leta, preden so zboleli, doživela kako prelomno življenjsko situacijo, ki je povzročila kroničen, dolgotrajen stres. Na osnovi teh raziskav so izdelali tudi posebne barometre stresa.

Barometer stresa

Na vrhu teh barometrov so kot najintenzivnejši dolgotrajni stresi razvrščeni različni stresi. Eden takih je izguba ljubljene osebe (to lahko pomeni bodisi smrt ljubljene osebe bodisi to, da vas je zapustila ali/in se od vas ločila pozor: ločitev ni nujno negativen stres, kajti pomeni lahko tudi odrešitev, konec dolgotrajnega mučnega zakona in s tem konec stresa!) Tu so še izguba otroka, izguba staršev, tudi zamenjava delovnega mesta, če je povezana s stresom in nezadovoljstvom, selitev itn. Gre torej za najrazličnejše življenjske situacije in spremembe, katerih skupna značilnost je, da pri posamezniku povzročijo intenzivno psihično trpljenje in nezadovoljstvo. Točke na barometru stresa se seštevajo in preseganje določene meje oziroma določen seštevek točk je opis kronične stresne situacije, ki je zdravju škodljiva. Vsi bolniki na Livingstonu smo morali tak barometer izpolniti že v prvi uri terapije pri kliničnem psihologu.

V kakšni povezavi sta stres in zdravje?

Najbrž gre za kompleksno, večplastno zvezo, o kateri danes vemo le malo. A nekaj reči je že znanih. Znano je, denimo, da stres povzroči zdrs posameznika v tako imenovani adrenalinski krog. Poenostavljeno povedano, stres povzroča povišanje ravni adrenalina, povišana raven adrenalina pa je povezana s strahom, tesnobo ipd. Ta čustva spet pomenijo impulz za zvišanje adrenalina, kar spet okrepi čustva tesnobe, strahu itd. Posameznik se torej znajde v začaranem krogu, v katerem se tesnoba in strah nenehno povečujeta, to pa lahko pripelje do različnih težav, tudi do tako imenovanega živčnega zloma.

Druga stvar, ki jo danes o povezanosti zdravja in imunskega sistema že vemo, je, da stres slabi imunski sistem. Na tej točki je stres osrednjega pomena za imunsko terapijo na Livingstonu, saj ta skuša izboljšati delovanje imunskega sistema. Če naj bi dosegli ta cilj, je nujno potrebno omejiti ali če je le možno celo ukiniti škodljive učinke kroničnega stresa na posameznikovo zdravje.

Da bi dosegel ta cilj, se mora vsak bolnik na Livingstonu naučiti nekaterih veščin in rutin, ki bi jih lahko poslovenili kot "upravljanje s stresom". Te veščine in rutine so sestavljene iz več korakov oziroma postopkov, izmed katerih so temeljni:

  1. priznanje stresov, v katerih je posameznik,
  2. izdelava seznama stresov,
  3. izločitev trajnih, kroničnih stresov,
  4. izdelava načrta, kako se rešiti teh stresov,
  5. izvedba načrta v praksi,
  6. izvajanje sprostitvenih tehnik.

Priznanje!

Prvi korak je torej, da si posameznik sploh prizna strese, v katerih živi. Da jih prepozna kot strese in torej kot problem. Navidez se zdi, da je ta korak lahek. Praviloma ni tako. Kar velik del ljudi, ki živijo v kroničnem stresu, si tega ne prizna. Vzroki za to so različni. Lahko, da je človek na strese tako zelo navajen, da sploh več ne, da je z njim kaj narobe. Lahko gre za to, da si človek noče priznati, da je v njegovem/njenem življenju kaj tako zelo narobe, da bi bilo to treba spremeniti. Ta vzrok je praviloma celo pogostejši od prvega.

Priznanje stresov seveda pomeni, da je treba, ko ste enkrat zboleli za rakom, opraviti resno in resnicoljubno inventuro lastnega življenja. Treba si je odkrito priznati, zaradi česa trpite. Zakaj ste nezadovoljni. Kateri so vzroki za to. In kaj lahko v zvezi s tem storite, spremenite. Da, predvsem si je treba priznati: lastne in tuje napake, lastno prizadetost, lastno trpljenje, lastno zmrcvarjenost. In kar je še tega. Vse to si je treba priznati. Čeprav boli. In čeprav ste se navadili tiščati glavo v pesek kot noj. In se delati, da je vse v redu. Da je že dobro tako, kot je. Saj drugače, boljše in predvsem prijaznejše do vas, sploh ne more biti.

Zapomnite si!

Dokler se boste do lastnega trpljenja in nezadovoljstva ter do njunih vzrokov vedli tako, da si ju ne boste priznali, ne boste mogli izstopiti iz začaranega kroga kroničnega stresa. To pomeni, da ne boste mogli odpraviti enega od ključnih dejavnikov, ki slabi delovanje vašega imunskega sistema. To nadalje seveda pomeni, da niste naredili pomembnega koraka na poti k ozdravitvi. Koraka, ki ga lahko naredite samo vi sami. Tega ne more nihče drug. In nič drugega. Nobeno zdravilo. Nobena tableta. Nobena injekcija. Nič ne more nadomestiti resnicoljubnega polaganja računov in še bolj resnicoljubnega priznanja, kateri so vzroki za vaše trpljenje in nezadovoljstvo.

Strah vseh vrst

Ta ključni korak je praviloma vse kaj drugega kot neboleč. A je, kot sem že napisala, ključen. Ključen zato, da lahko začnete spreminjati svoje življenje. In to tako, da odpravljate vzroke tega trpljenja in nezadovoljstva. Zato se tega koraka ne smete bati. Vztrajati morate pri tem, da ga boste izpeljali, čeprav se bo najbrž pojavil strah. Strah vseh vrst. Strah pred spremembami. Pred odzivi drugih. Pred morebitnim novim trpljenjem. Pred neznanim. Pred priznanjem, da v življenju vendarle niste tako zelo uspešni in zadovoljni, kot se morda zdi. In kot si mislijo drugi. In še. In še. Strahov namreč. Naj vas pri teh korakih vodi védenje, da je to edina pot, ki lahko izboljša vaše zdravje.

Ko si boste naposled priznali, da vaše življenje le ni takšna zbirka uspehov, kot se radi pretvarjate in kot morda menijo drugi, ko si boste priznali, da trpite, da ste nezadovoljni, morda celo depresivni in samouničevalni, ko si boste končno priznali, da imate težave in da zaradi njih trpite, ste opravili s prvo točko zgornjega seznama.

In pred vami je naslednja, druga točka

To, da sestavite seznam vseh stvari, ki vam gredo na živce, zaradi katerih trpite in zaradi katerih ste nezadovoljni. Seznam, o katerem se vam pisala že prvič. Seznam, ki bi ga do zdaj v resnici že morali imeti. Ta seznam je ključen korak vašega zdravljenja. Pomeni namreč domače naloge, ki jih morate narediti, da boste prenehali živeti v kroničnem, dolgotrajnem stresu, ki uničuje vaše zdravje. In kot sem že rekla, ob vsakem problemu oziroma vzroku vašega trpljenja in nezadovoljstva napišite, kaj bi moralo biti drugače, da bi ne bili več nezadovoljni. In trpeči. Da bi postali zadovoljni. In srečni.

Tretja točka

Ko naredite tak seznam, imate pred seboj seznam vsega, kaj morate v svojem življenju spremeniti. In kako. Da boste končali trpljenje in nezadovoljstvo. Med izdelavo tega seznama vam bo mimogrede postalo jasno tudi to, kateri stresi se vlečejo ter so povezani z vašim dolgotrajnim trpljenjem in nezadovoljstvom. Tako boste mimogrede uresničili tudi tretjo točko: namreč izločili boste dolgotrajne, kronične strese. Torej tiste, ki jih morate čimprej in čimbolj temeljito odstraniti, če hočete izboljšati delovanje svojega imunskega sistema kot enega od temeljnih branikov vašega telesa zoper raka. Ker imate poleg izločenih stresov tudi že zapisano, kaj je treba postoriti, da bi se reči spremenile, se lahko lotite naslednjega, četrtega koraka. Praktičnega spreminjanja svojega življenja.

Preklop

Kako zelo je potrebno, da v praksi spremenite svoje življenje, je težko povedati. To je nujno in najbolj nujno, kar morate postoriti. Če se boste pogovarjali z ljudmi, ki so preživeli raka, vam bodo verjetno skoraj vsi brez izjeme povedali, da so med zdravljenjem bolj ali manj temeljito spremenili življenje. Da so zapustili partnerja, se nemara celo ločili, zaživeti z novim partnerjem, zamenjali delovno mesto, se preselili, pretrgali stike s starši ali jih vzpostavili na novo, povsem zamenjali okolje itd. Itd. V tej luči je nasvet, ki ga običajno dajejo zdravniki bolnikom z rakom, naj namreč še naprej živijo tako kot doslej, absurden. To je namreč nasvet, ki pravi, da vztrajajte pri življenju, ki je bilo eden od ključnih dejavnikov nastanka vaše bolezni. Če boste še naprej živeli tako kot doslej, boste najbrž omejili možnosti za lastno ozdravitev na najmanjšo možno mero. Razen če v svojem življenju niste popolnoma in povsem srečni ter zadovoljni. To pa bolniki z rakom praviloma niso. Bolniki z rakom so praviloma trpeči in ranjeni ljudje. Skorajda vsi. Ne samo vi. To imejte vedno v mislih.

Sprememba odnosa do problema

Seveda je lastno življenje mogoče spremeniti le do določene mere. Čisto vsega ne morete spremeniti. Če imate hudo bolnega otroka ali partnerja, seveda ne morete doseči, da bo čudežno ozdravel. Pri tem vam lahko pomaga samo to, da spremenite svoj odnos do problema. Sprememba odnosa bo zmanjšala vaše trpljenje in s  tem tudi omejila stres. In tako izboljšala delovanje vašega imunskega sistema.

Seveda tak "preklop" zahteva veliko napora. Discipline. In uporabo izbrane sprostitvene tehnike. Za katero upam, da ste jo doslej že našli. Namreč tisto, ki vam leži in ki vam ni zoprna. Da se jo že učite. In jo uporabljate. Vsaki dan po eno uro. Najmanj.

Zakaj je sprostitev tako nujna in kako deluje o tem več naslednjič.
Enako tudi o strahu pred smrtjo.
Tokrat nam je za te reči zmanjkalo prostora. Žal.
Pazite nase in držim z vami. Kot vedno.

Še razveseljivi novici za vse, ki radi jeste

Obe sta povezani z dejstvom, da je v dveh restavracijah v Sloveniji vendarle mogoče naročiti obroke iz ekološko pridelanih živil. Prva je restavracija Vegedrom na Vodnikovi ulici v Ljubljani, kjer je na voljo nekaj jedi, ki so sestavljene iz ekološko pridelanih živil. Ni jih veliko bilo bi čudovito, če bi jih bilo več! a je to, kar ponujajo, vendarle bolje kot nič. In povsem dovolj za hitro kosilo med odmorom. Odlični so žličniki s sejtanom in tudi večbarvna rižota je izvrstna. Zlasti za dneve, ko vam prija postna hrana. In če zaprosite, vam bodo v kuhinji pripravili tudi okusno solato iz ekološko pridelanega korenja. Torej poleg hrane še prijaznost. Poskusite!

Druga možnost pa je edina ekogostilna na Slovenskem, gostilna Krištof na Brdu pri Kranju. V njej še nisem bila, a jo grem obiskat v najbližji prihodnosti. Lastnik mi je po telefonu povedal, da imajo poleg hrane po naročilu vsak dan tudi tri menije iz ekoloških živil: enega z mesom (ki za vas odpade!), drugega klasičnega vegetarijanskega in tretjega presnega. Ko poskusim, vam o tem poročam.


Olja Repež

Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)

Postavi vprašanje

Karin Sernec

asis. dr. Karin Sernec dr. med. psihiatrinja in psihoterapevtka

Postavi vprašanje

Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. družinske medicine

Vsi Viva strokovnjaki