Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Vsako spremembo je treba pregledati

prof. dr. Rastko Golouh, dr. med., specialist patolog
prof. dr. Rastko Golouh, dr. med., specialist patolog (Foto: Diana Anđelić)

Rak dojk

Dojke se zaradi vpliva spolnih hormonov nenehno spreminjajo, tako mesečno, pod vplivom menstrualnega ciklusa, kot tudi v daljših obdobjih. V rodni dobi sta njihovo delovanje in struktura drugačna kot v menopavzi. Pomembno je vedeti, da vsaka sprememba še ni rak, vendar je treba vsako spremembo jemati resno in ovreči vsak sum, da ne gre za maligne spremembe. Rak dojk odkrivamo na več načinov: s samopregledi, ki ga ženske opravijo vsak mesec, s presejalnimi testi in s kliničnimi preiskavami.

Samopregledovanje dojk

Z rednimi pregledi dojk enkrat na mesec lahko ženska najhitreje opazi nenavadne spremembe in ima tudi priložnost, da takoj ukrepa. Pregled je najbolje opraviti vsak mesec ob istem času. Pregled naj bo del preventivne skrbi za svoje telo, tudi če ste že bili operirani zaradi raka dojk. Najprimernejši kraj za samopregled je kopalnica, kjer je običajno tudi večje ogledalo. Vedno preglejte obe dojki, vse do ključnice in skupaj s pazduhama.

Pregled naj poteka takole:

1. Pred ogledalom primerjajte obe dojki. Sta obe brez vdrtin, uvlečenih bradavic, nenavadnih kožnih sprememb? Sta bradavici suhi, brez nepojasnjenega izcedka? Nato dvignite roki in ju sklenite za glavo. Še enkrat primerjajte dojki.

2. Zdaj dvignite desno roko in levo dlan položite na desno dojko. Prsti naj bodo stisnjeni skupaj, dlan mehko iztegnjena. S krožnimi gibi pretipajte dojko od zunanjega dela proti bradavici.

3. Nato se rahlo nagnite naprej. Z desno dlanjo od spodaj primite desno dojko, z levo dlanjo pa nežno pritiskajte nanjo.

4. Še vedno ostanite v nagnjenem položaju. Z levo roko si pretipajte pazduho, sprva s stisnjenimi prsti, nato še z razprtimi.

5. Postopek ponovite še na levi dojki.


Mamografija

Mamograf je naprava za rentgensko slikanje dojk. Mamografija je ena od najzahtevnejših slikovnih metod. Na eni strani zato, ker z njo skuša rentgenolog odkriti v dojki zgodnje, še majhne bolezenske spremembe, ki imajo podobne radiografske lastnosti kot okoliško tkivo. "Žlezno tkivo oziroma struktura dojk se pri različnih ženskah lahko precej razlikuje," pravi Miljeva Rener, dr. med., specialistka rentgenologije z Onkološkega inštituta v Ljubljani, in dodaja, da se celo pri isti ženski zaradi vpliva hormonov struktura dojke v različnih življenjskih obdobjih spreminja.

Zato je treba postopek slikanja prilagoditi vsaki posameznici. Na drugi strani je za kakovostno mamografsko sliko pomembno, da ima zdravnik dobro "delovno orodje" in da z njim karseda dobro upravlja, "saj že majhna odstopanja lahko pomenijo neuporabno mamografsko sliko. Zato je zelo pomembna kakovost mamografa in opreme (filmi, folije, razvijalni aparat, negatoskopi za pregledovanje slik itn.). Upoštevati moramo tudi, da imamo opravka z rentgenskimi žarki in da sevanja ne sme biti več, kot je potrebno."

Pomembna je kakovostna obravnava

Za kakovostno mamografijo je odgovorna ekipa strokovnjakov, v kateri so poleg specialista radiologije še radiološki inženir in medicinski fizik. Sogovornica poudarja, da morajo biti vsi trije posebej usposobljeni za svoje področje, izurjeni in seznanjeni z novostmi, poleg tega morajo spremljati rezultate svojega dela. Vse to pripomore k boljši kakovosti celotnega postopka, kar z drugimi besedami pomeni večje število odkritih rakov dojke v zgodnji fazi, še preden so otipljivi in ko so tudi možnosti ozdravitve precej boljše.

Mamograf ne odkrije vseh rakov

Z mamografskim slikanjem najdemo veliko rakov dojke, vendar ne vseh. Kot pravi sogovornica, je za maščobno preoblikovane dojke, kakršne pogosto vidimo po menopavzi, mamografija zelo zanesljiva metoda. Še najmanj rakov dojke zdravniki odkrijejo pri mlajših ženskah z gosto, nepregledno strukturo dojk.

Zato dr. Renerjeva poudarja, da je zelo pomembno, da se kljub negativnemu izvidu še naprej redno pregledujemo. Če zatipamo zatrdlino, ki v enem mesecu ne izgine in morda celo raste, je najbolje, da pridemo na vnovičen pregled, četudi je verjetnost raka majhna. Opaža tudi, da so preiskovanke premalo seznanjene z dejstvom, da imajo v tem primeru pravico do čimprejšnjega pregleda. Čakalne vrste v vseh ambulantah s koncesijo so resda dolge, vendar le za preventivne preglede, to je za ženske brez težav. Povsod delijo tudi zgibanke za samopregledovanje.

Postopek je rahlo neprijeten

Slikanje z mamografijo je za večino žensk nekoliko neprijeten. Sogovornica razlaga, da pri slikanju stisnejo dojko med dve plošči in vsako dojko slikajo v dveh smereh. Bolj ko je dojka stisnjena, manjši odmerek žarkov sprejme, posnetek je boljši, podrobnosti so bolje vidne. Seveda pa stisk ne sme biti prehud. Večine preiskovank slikanje ne boli; opisujejo ga kot kratkotrajno nelagodje.

Druge preiskave

Kakšnega izvora je sprememba, ki jo ženska bodisi zatipa sama med pregledom bodisi jo zazna mamograf, je mogoče zanesljivo določiti samo z mikroskopskim pregledom delčka tkiva. Prav patološka preiskava je poleg rentgenske, torej mamografije, najpomembnejša metoda dokazovanja raka v telesu, pravi prof. dr. Rastko Golouh, dr. med., specialist patolog z Onkološkega inštituta v Ljubljani, in dodaja, da patologova vloga ni omejena zgolj na postavljanje diagnoze. Patolog mora najprej ugotoviti, ali je sprememba tumor ali ne. Če je, mora določiti, ali je benigen ali maligen, in če je maligen, katere vrste je (karcinom, sarkom, maligni limfom ...). Zdravniki za natančno opredelitev sprememb v tkivu dojke odvzamejo celični ali tkivni vzorec iz spremenjenega dela dojke in ga pošljejo patologu.

Kadar v dojki ni tipnih sprememb in so pri mamografiji opazni le rentgenološki znaki, poskušajo s posebnimi tehnikami lokalizirati to mesto v dojki in iz njega z manjšim posegom (aspiracijska biopsija s tanko iglo ali z odvzemom tkivnega vzorca z debelo iglo) dobiti vzorec. S takšno lokalizacijsko biopsijo zadenejo mesto, ki ga sicer niso zatipali, vendar ga je rentgenolog s pomočjo mamografije ali ultrazvoka označil s kovinsko žičko. Pri biopsiji zdravnik z aspiracijo prek tanke igle posrka celice za citološko preiskavo. Poseg je tako rekoč neboleč in hiter; opravijo ga brez lokalne anestezije. Ta je običajno potrebna pri biopsiji z debelo iglo, s katero odščipnejo ozek stebriček tkiva. Poseg opravijo v ambulanti.Patolog z mikroskopskim pregledom tako dobljenega majhnega vzorca ugotavlja, kaj je povzročilo rentgensko vidne spremembe. Včasih so to vnetja, hormonsko povzročene spremembe žleznega tkiva, včasih pa benigni ali celo maligni tumorji.

Če vzroka za rentgensko vidno spremembo ni možno ugotoviti, morajo kirurgi odstraniti ves sumljiv del dojke. Tak poseg je kirurško zahteven, saj žleza ne kaže nobenih sprememb, pa tudi patologovo delo pri analizi celotnega vzorca je veliko zamudnejše. Če gre za tipno spremembo v dojki, je diagnostični proces lažji. V takih primerih navadno že z aspiracijsko biopsijo dokažejo naravo bulice. Zato je aspiracijska biopsija s tanko iglo običajno edini biopsijski poseg, ki ga zdravniki opravijo pri bolnicah z rakom dojk. Pozitiven citološki izvid skoraj zanesljivo pomeni, da je sprememba v dojki rakasta. Le če citološka preiskava ne da zanesljivega izvida ali če še vedno obstaja sum na rakasto tvorbo, se zdravnik navadno odloči še za eno od oblik kirurške biopsije.

Če gre za rak

Ko v diagnostičnem postopku ugotovijo, da gre za kakršnokoli vrsto raka, je treba tumor odstraniti z manjšo ali obsežnejšo operacijo. Kirurg tokrat izreže tumor z varovalnim plaščem zdravega tkiva ali pa odstrani celotno dojko (amputacija). V tej drugi fazi patolog ugotovi vrsto rakavega procesa, njegovo razširjenost v dojki in v pazdušnih bezgavkah, a tudi celo vrsto značilnosti tumorja, ki pomagajo napovedati približen potek bolezni.

Tumor je kot odprta knjiga

Kirurga še posebno zanima, ali je odstranil ves tumor z zadostnim varnostnim pasom zdravega tkiva. Patolog označi rob, ki ga je kirurg ocenil kot zdravo tkivo, in že med operacijo ugotovi, ali je bil tumor v resnici povsem odstranjen ali pa so rakave celice tudi v rezni ploskvi navidez zdravega tkiva. Če tumorsko tkivo dosega rob poslanega vzorca, bo kirurg poseg lahko nemudoma primerno razširil.In kaj vse je v tumorju za klinika, ki bo zdravil bolnico, tako pomembno? Patolog ugotovi, za katero vrsto karcinoma gre, saj se različne vrste karcinomov obnašajo različno. Na potek bolezni vplivajo tudi velikost tumorja, njegova diferenciacija (stopnja podobnosti tumorskih celic celicam dojke), vraščanje v žile in obraščanje živcev ter številne druge podrobnosti.

Diagnoza pri karcinomu, pravi prof. Golouh, dandanes obsega povprečno pol gosto tipkane strani za bolnico pomembnih značilnosti. Za napoved razvoja bolezni je na drugi strani izredno pomembno tudi število bezgavk, v katerih so z mikroskopom odkrili zasevke. Ker je odstranitev vseh pazdušnih bezgavk za bolnico obremenjujoča, se poskušamo takemu posegu, če je le mogoče, izogniti. Zato zdaj kirurg pri karcinomu dojke izreže samo tumorju najbližjo bezgavko, patolog pa že med operacijo s citološkim pregledom ugotavlja, ali so v njej zasevki ali ne. Če najde v bezgavki tumorske celice, bo kirurg odstranil vse pazdušne bezgavke, če pa zasevkov v "varovalni" bezgavki ni, vse druge bezgavke ostanejo v telesu.

Katero zdravljenje bo najprimernejše?

Patolog v karcinomu dojke poleg prognostičnih dejavnikov, ki napovedujejo potek bolezni, dokazuje tudi dejavnike, ki določajo, ali bo bolezen v napredovalih fazah, ki se bodo morda razvile pozneje, občutljiva na posamezne vrste dopolnilnih zdravil. Med take značilnosti, ki napovedujejo občutljivost na hormonsko zdravljenje in jih določajo pri vsakem novo odkritem karcinomu, so steroidni receptorji v jedrih tumorskih celic. S posebnimi imunskimi preiskavami ugotavljajo njihovo prisotnost prav v tumorskih celicah in ne samo v normalnih celicah dojke.

Pomembna novost - onkogen HER-2

Novost, ki obeta velike spremembe na področju zdravljenja, je določanje onkogena HER-2 pri raku dojk. Kot pravi prof. Golouh, je HER-2 transmembranski glikoprotein iz skupine receptorjev rastnih faktorjev. Nizke vrednosti tega proteina najdemo predvsem v tkivih zarodka, a tudi v celicah dojke. Toda pri približno četrtini primerov ga najdemo pri raku dojke v zelo povečanih koncentracijah.

Dokazano je, nadaljuje sogovornik, da je povišana vrednost HER-2 zelo zanesljiv dejavnik, s katerim lahko napovemo možnosti preživetja pri bolnicah z razširjenim karcinomom. Povišana vsebnost proteina je tudi znak, da se bo bolnica dobro odzvala na nekatere vrste kemoterapije, na druge pa ne. V zadnjem času je povečana vsebnost proteina HER-2 postala metoda za izbor bolnic z razsejanim rakom dojk, ki bi bile primerne za biološko zdravljenje s trastuzumabom (Herceptin). Določanje koncentracije HER-2 je postalo nadvse pomemben del strokovnega dela, saj po besedah prof. Golouha dopolnjuje druge, že velikokrat dokazane prognostične znake, kot so tip tumorja, njegova velikost, gradacija in ugotavljanje zasevkov v bezgavkah.

Her-2 na Onkološkem inštitutu določajo z dokazom proteina Her-2 na membrani celic karcinoma z imunohistokemičnimi preiskavami (Slika 2). Veliko bolj zanesljiva metoda, ki je pri nas že vsakdanja, pa je dokaz pomnoženega specifičnega gena Her-2 v genetskem zapisu tumorskih celic z metodo fluorescentne hibridizacije in situ (FISH). Zanimivo je, da je FISH kot značilna genetska preiskava, ki se ponaša z visoko zanesljivostjo in objektivnostjo, na Onkološkem inštitutu že standarden del obravnave vsake bolnice z rakom na dojki.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

dojke , rak , samopregledovanje , rak dojk , ultrazvok , biopsija , mamografija , zdravljenje raka dojk , pregled dojk , patološka preiskava

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.