Internet in otroci

Varna uporaba interneta

Internet je sestavni del našega življenja; brez njega si ne moremo predstavljati dostopa do informacij, dela, učenja, nakupovanja, sklepanja poslov, komuniciranja. Internet uporablja približno polovica Slovencev, kar dve tretjini slovenskih otrok pa je na internetu (skoraj) vsak dan. Prav je, da se zavedamo, da uporaba interneta tej skupini uporabnikov ne prinaša samo zadovoljstva in koristi, ampak tudi številne nevarnosti. Zaradi svoje nepremišljenosti, radovednosti, neizkušenosti in naivnosti so otroci najbolj ogrožena skupina uporabnikov interneta.

 

Nasveti za starše

Kaj torej lahko storimo, da naši otroci ne bi pretirano in napačno uporabljali interneta?

1. Pomembno je, da se pred prvo uporabo interneta z otrokom temeljito pogovorite, ga seznanite s pravilno uporabo računalnika in ga naučite osnov uporabe interneta, skupaj z lepim vedenjem in komuniciranjem. Prvih nekaj ur za računalnikom prebijte skupaj; predstavite mu zanimive in poučne spletne strani, ki so koristne za širitev obzorij, ter mu za izhodiščno stran nastavite tisto, ki jo bo najpogosteje uporabljal. Spodbujajte ga, naj računalnik bolj kot za klepet in igro uporablja kot orodje.

2. Otroci, mlajši od deset let, še niso zmožni kritično presojati vsebin, ki jih najdejo na internetu, zato je dobro, da imamo računalnik, ki je priključen na internet, na vidnem prostoru. Tako boste tudi laže nadzirali vsaj količino časa, ki ga otrok preživi za zaslonom. Ta čas tudi natančno določite (na primer vsak večer od 20. do 21. ure; domača naloga in druga opravila morajo biti opravljena še pred igranjem igric, računalnika ne sme uporabljati ponoči …). Če otrok ni zmožen samostojno nadzirati uporabe interneta, mu je treba določiti časovno (dnevno ali tedensko) omejitev uporabe računalnika. Pri upoštevanju pravil bodite dosledni; ne dovolite, da otrok zavlačuje ali podaljšuje čas uporabe interneta z izgovori, kot je: "Samo še to igrico odigram do konca  …". Nespoštovanje pravil kaznujte – to boste najlaže in najučinkoviteje dosegli z odtegnitvijo dostopa do računalnika.

3. Določite, kaj otrok sme in česa ne sme početi na internetu. Naučite ga, kako prepoznati verodostojne vire informacij, katerim informacijam verjeti in katerim ne. Svetujte mu, naj ne odpira sporočil z neznanih naslovov in sumljivih priponk v poštnih sporočilih. Odsvetujte mu tudi klikanje na povezave v sporočilih, ki naj bi jih poslale banke, izdajatelji kreditnih kartic in podjetja, ki se ukvarjajo z elektronskimi plačilnimi storitvami. Upošteva naj tudi navodilo, da ne sme posredovati osebnih podatkov neznanim osebam oziroma mora, če to želi storiti, dobiti vašo privolitev. Pri registracijah, ki so pogosto potrebne za uporabo posameznih spletnih storitev ali programske opreme, mu svetujte, naj si izbere uporabniško ime in geslo, ki ne bosta razkrila nobenih osebnih informacij. Namesto pravega imena je priporočljiva uporaba izmišljenega vzdevka.

4. Otroku svetujte, naj nikoli ne odgovarja na nespodobna sporočila; o njih naj vas obvesti. Odsvetujte mu tudi dvosmerno komunikacijo z osebami, ki jih ne pozna (četudi se izdajajo za njegove vrstnike), in naj se brez vašega dovoljenja ne dogovori za osebno srečanje z nikomer, ki ga je spoznal prek spleta.

5. Nastavite programe, ki shranjujejo spletne strani, ki jih je obiskal otrok, in blokirajo neprimerne vsebine oziroma onemogočajo dostop do neprimernih spletnih strani. Če tega ne znate storiti sami, se posvetujte s strokovnjakom. Zgodovino obiskov redno preverjajte in se tako seznanjajte z vsebino, ki si jo je ogledoval vaš otrok (če je seveda ni izbrisal – tudi glede tega je treba postaviti pravila).

6. Poskrbite, da vam bo otrok v primeru, da naleti na neprimerno vsebino, ali še huje, nadlegovalca, to nemudoma povedal. Če mu je nelagodno, se o tem z njim pogovorite in mu povejte, kako sami doživljate neprimerne vsebine. Tudi če otrok namerno, iz radovednosti, obišče pornografsko spletno stran, mu nikakor ne vzbujajte občutka krivde ali nelagodja, marveč se o tem z njim pogovorite. Vzpostavite odnos zaupanja in dialoga.

7. Otroka spodbujajte k primernemu spletnemu vedenju – naj bo tudi pri spletnem pisanju spoštljiv in prijazen, naj ne spodbuja sovražnega govora ali v njem celo sodeluje. Posebej poudarite, da nič na spletu ni popolnoma zasebno in da za sabo vedno puščamo sledi.

8. Če opazite, da otrok postaja zasvojen z računalnikom (prekinja stike z vrstniki, popušča v šoli …) ali da obstaja možnost, da ga prek spleta nekdo trpinči (umika se v svoj svet, zavrača pogovor z vami), mu nemudoma onemogočite dostop do računalnika in se z njim pogovorite ter mu pomagajte rešiti težavo. Čez čas mu dostop do računalnika spet omogočite, vendar v nadzorovanih razmerah.

Otroku povejte

• "Ko deskaš po internetu, nikdar nikomur ne zaupaj svojega domačega naslova, telefonske številke, imena šole, ki jo obiskuješ, ali kakega drugega osebnega podatka. Tudi svojih fotografij ali fotografij svoje družine ne pošiljaj po e-pošti in jih ne objavljaj na spletu, razen če ti dovolim."
• "Ne sprejemaj povabil na srečanja z osebami, ki si jih spoznal na spletu, čeprav ti zagotovijo, da so tvoji vrstniki. Prej me vprašaj za dovoljenje."
• "Če ti kdo pošlje sporočilo s spolno obarvano vsebino, bodisi po e-pošti, na forumu, v klepetalnici ali na družabnem omrežju, na takšna sporočila ne odgovarjaj, ampak mi o njih takoj povej!"
• "Če na spletu naletiš na vsebine, ob katerih se počutiš neprijetno, me poišči in pogovorila se bova."
•  "Svojega gesla, ki ga uporabljaš za družabna omrežja, e-pošto itn., ne zaupaj nikomur, niti najboljšemu prijatelju ne. Lahko ga zaupaš le meni, če želiš."
• "Ne piši stvari o drugih, za katere ne želiš, da bi jih drugi pisali o tebi. Ne odgovarjaj na sovražna sporočila in ne sodeluj v sovražnih razpravah."
• "Če te prek spleta kdo nadleguje, shrani vse dokaze."

 Pozorni bodite, kadar:

• na otrokovem računalniku najdete pornografske vsebine. Z njimi nadlegovalci zalagajo žrtve zato, da odprejo razpravo o spolnosti in začnejo z zapeljevanjem.
• otrok prejema sumljive telefonske klice ljudi, ki jih ne poznate, ali jih kliče sam, na številke, ki jih ne poznate.
• otrok prejema e-pošto ali celo darila od ljudi, ki jih ne poznate (to je del procesa zapeljevanja).
• otrok takoj ko stopite v prostor, hitro ugasne monitor ali zamenja prikaz na zaslonu.
• se otrok umika od družine (za to si nadlegovalec ves čas prizadeva).

Zgledi vlečejo

Povedanemu navkljub pa velja, da pretiran nadzor ne vodi nikamor, sploh takrat, ko se otrok bliža polnoletnosti in bi postavljanje strogih pravil ter nenehno preverjanje, kaj počne na spletu, že pomenilo poseg v otrokovo zasebnost. Zato je še vedno najbolje, da se z otrokom čim več pogovarjate, ustvarjate vzajemno zaupanje in ga nevsiljivo usmerjate v druge prostočasne dejavnosti (šport, kultura  …). Predvsem pa je pomembno, da ste pri tem tudi sami dober zgled. Le kako naj otrok staršu, ki sam več ur na dan preživi za računalnikom, verjame, da je tako početje škodljivo?

Nekaj statistike

• Približno dve tretjini slovenskih otrok je na svetovnem spletu vsak dan oziroma skoraj vsak dan.
• V Evropi je najvišji odstotek uporabnikov interneta med skandinavskimi otroci, v sam vrh pa se uvršča tudi Slovenija. Delež uporabnikov je najnižji v državah na jugu Evrope (Italija, Grčija, Ciper).
• Povprečno petini otrok, ki uporabljajo računalnik, se je že približal nadlegovalec (pedofil).
• Otrok ne pozna približno četrtine ljudi, s katerimi komunicira prek spleta.
• Približno 40 odstotkov ljudi, ki so obtoženi otroške pornografije, tudi sicer spolno zlorablja otroke.
• 
  

Uporabne povezave:
mojmikro.si
nasvetzanet.si
safe.si
varninainternetu.si