Sam svoj terapevt

(Foto: Jupiterimages)

Kaj lahko za dobro duševno počutje storimo sami?

Veselje in občutje sreče sta večinoma odvisna izključno od nas samih, tako kot si tudi žalostno in depresivno vzdušje ustvarimo v prvi vrsti sami. Mnogim pomaga že zavest, da nismo nemočne žrtve takšnih in drugačnih duševnih stanj, ampak da si počutje krojimo predvsem sami. Ali kot pravijo številni psihologi - ni toliko pomembno, kaj se nam dogaja, ampak predvsem, kakšen odnos imamo do tega!

Živimo v svetu, ki pred nas postavlja čedalje več zahtev, zlasti diktat, da moramo biti popolni v vseh situacijah in vlogah, ki jih prevzemamo v življenju. Uspeh je nova religija zahodnega sveta, ki od posameznika zahteva univerzalno sposobnost maksimalnega delovanja - to velja za poklicno in družinsko, a tudi povsem intimno, osebno področje. Mediji so do podrobnosti izdelali prototip takšnega idealnega Zemljana, ki je lep, zdrav, nasmejan, gmotno preskrbljen, z lepimi in pridnimi otroki, skratka - vesel in trajno srečen. Toda iz izkušenj vsakodnevnega življenja vemo, da takih ljudi tako rekoč ni. Vsakdo ima dobre in slabe trenutke, vzpone in padce. Ob pogledu na do popolnosti izdelano podobo zadovoljnih in nasmejanih obrazov s TV-zaslonov seveda doživljamo svoje padce toliko bolj tragično, svoje neuspehe pa toliko bolj katastrofično. V trenutkih, ko tok našega življenja zaniha v smer, ki je nismo predvideli, ki nas ne zadovoljuje in ki jo doživljamo kot izgubo nadzora nad življenjem, je to dovolj velik razlog, da se v nas okrepijo glasovi samokritike, nezadovoljstva, glasovi, ki nas lahko, če se jim prepustimo, odpeljejo v svet duševnega somraka - depresije, bivanjske praznine, popolne odtujenosti od drugih in predvsem od sebe.

Nezadovoljstvo je temelj spremembe

Seveda ni nihče ves čas in povsem zadovoljen s sabo, z vsem, kar se mu dogaja, in z ljudmi, ki ga obdajajo. Pretiravali bi, če bi dejali, da sta takšna spravljenost s svetom in popolno sprejemanje vsega, kar se dogaja, idealno stanje, h kateremu bi bilo treba težiti. Vsak človek ima cilje, ki jih želi doseči, in svoja merila, kako želi živeti; povsem normalno je, da jim sledi, da ni zadovoljen in da ne sprejema tistega, česar si ne želi. Problem nastane, ko se v človeku zaradi nezadovoljstva z obstoječim stanjem oziroma z življenjem sproži apatičnost, ne pa volja po spreminjanju. Ko torej nezadovoljstvo s seboj ne sproži želje po spreminjanju tistega, s čimer nismo zadovoljni, marveč občutje nevrednosti, nesposobnosti, osamljenosti, neljubljenosti. Namesto motivacije za akcijo, ki edina lahko sprosti ustvarjalno energijo, ki vodi k spremembam, človeka preplavijo razdiralna čustva jeze, strahu, sramu, tesnobe. Takšna razpoloženja pa so lahko, zlasti če trajajo dalj časa, uvod v zelo resne osebnostne krize, ki se velikokrat končajo v hudih depresijah, celo v samomorilnih mislih, ali pa jih ljudje skušajo blažiti z begom v omamo, ki se iz občasnih odklopov iz realnosti največkrat spremenijo v alkoholizem, odvisnost od pomirjeval ali drog in v druge oblike zasvojenosti.

Odločitev za ali proti dobremu počutju

Znani so primeri - v svojih knjigah jih navaja tudi znani nemški psihiater dr. Viktor Frankl -, ko so posamezniki tudi v najskrajnejših razmerah koncentracijskih taborišč ohranili osebnostno dostojanstvo, optimizem in voljo do življenja. Na drugi strani so tisti, ki so se prenehali truditi in ki so ponotranjili brezupnost položaja, v katerem so se znašli, veliko prezgodaj omagali, podlegli boleznim in se vdali v smrt. Prav ti primeri dokazujejo, kako pomemben je odnos, ki ga ima človek do vsakokratnih življenjskih razmer, za njegovo siceršnje občutenje samega sebe in svoje notranje moči. Kot je pokazal dr. Frankl, smo ljudje zmožni premagati tudi najbolj ponižujoče in brezupne življenjske okoliščine, se dvigniti nad njih in v sebi prebuditi izvor notranje moči - seveda če se za to zavestno odločimo. Lahko se odločimo tudi za povsem nasprotno izbiro: za apatičnost, brezup, za beg v omamo in mnogi žal tudi za beg v smrt. Lahko izberemo pogum, da se v življenju borimo za svoj prostor pod soncem, ali pa strah in tesnobo ter beg pred zahtevami življenja. V vsakem primeru je izbira v prvi vrsti naša!

Človek se lahko razvija vse življenje

Vsi ljudje seveda nismo enako dojemljivi za negativna duševna stanja. Pred neprijaznimi življenjskimi izzivi veliko hitreje klonejo ljudje, ki imajo že v temelju načeto samopodobo, in sicer zaradi negativnih sporočil, ki so jih o sebi prejeli v otroštvu in zaradi katerih se tudi v odraslosti nenehno soočajo z notranjim občutkom nevrednosti in nizkega samospoštovanja. Toda ljudje vse življenje ohranimo sposobnost spreminjanja in razvoja. Zato nikakor ni nujno, da bi nas slabe izkušnje iz otroštva določale do te mere, da bi si kot odrasel človek ne mogli pomagati in se rešiti iz začaranega kroga negativnega dialoga s seboj. V ta namen so na voljo številne tehnike, s katerimi si lahko posameznik pomaga, da bi si pozdravil ranjeno notranjost. Cilj teh tehnik sta v prvi vrsti psihološko samozavedanje in sprememba obstoječega vedenja. Posamezniku omogočajo uvid v lasten položaj, v njegov problem in v psihične vzorce, ki ga omejujejo pri izražanju svojega bistva in ki jih je treba nadomestiti z novimi, drugačnimi, pozitivnimi, s takimi, ki omogočajo vzpostavitev notranjega ravnovesja in zadovoljstva. Tehnike samopomoči, kot so na primer branje ustreznih terapevtskih knjig, pisanje dnevnika, uporaba afirmacij in vizualizacije, obiskovanje skupin za samopomoč, skušajo v človeku prebuditi novo vrednotenje in zavedanje samega sebe, svoje prave identitete, tako da ga soočajo s temnimi deli osebnosti, ki ga silijo v mračna razpoloženja. V ozadju teh negativnih občutij je v večini primerov nizko samospoštovanje in obremenjen ali celo prekinjen odnos s samim seboj, ki je posledica samouničevalne kritike človeka nad samim seboj. Prav opustitev teh nezdravih in pogosto nezavednih mehanizmov, s katerimi človek uničuje samega sebe, ter razvoj novega, pozitivnega samozavedanja in samospoštovanja, je ključ do ozdravitve oziroma do dobrega duševnega počutja.

Članek se nadaljuje »