Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kaj je sreča


(stran 2 od 2)



Kdo so torej srečni ljudje?

Srečne ljudi je težko popredalčkati. Vsekakor pri sreči ne gre samo za to, da se ves čas smejimo, četudi je ta smeh iskren. Ne gre za odpravljanje slabe volje – pomaga pa, da se obnašamo, kot da smo v resnici srečni. Doseganje sreče je torej tudi nekakšna avtosugestija: po svetu hodimo samozavestno in si ves čas dopovedujemo, da smo dobra družba, da smo koristni in da imamo dobre ideje. Pozitivno razmišljanje krepi pozitivne občutke in spodbuja dobro voljo, četudi nam včasih ni do tega.

Zadnje študije kažejo, da srečo najdemo v vsakodnevnih nagradah. Ljudje so vznemirjeni že če dobijo, na primer, brezplačen vzorček kreme, šampona, parfuma ipd. ali nepričakovano darilo, če so deležni pohvale nadrejenega … Čustva, ki jih pri tem preplavijo, jim dajo občutek zadovoljstva, postanejo odzivnejši in boljši pri reševanju problemov. Srečnejši so tudi ljudje, ki imajo radi svoje delo. Njihovo življenje je izpolnjeno in čas načrtovan – na drugi strani nesrečni ljudje ves čas odlašajo in so neučinkoviti.

Eden od pogojev za srečo je tudi učinkovito upravljanje s časom. Če naj bomo pri tem uspešni, je pomembno, da si zastavimo visoke cilje in jih nato razbijemo na majhne, dnevne cilje. Če je naš cilj napisati knjigo, je to velik zalogaj in se zdi zelo oddaljen, zaradi česar nam hitro zmanjka volje in posledično postanemo nesrečni. Če pa si za cilj zastavimo, da bomo napisali eno ali dve strani na dan, bomo postopno in z malo truda prišli do končnega cilja. Poleg tega bomo vsak dan zadovoljni, saj bomo dosegli zadani dnevni cilj.

Psihologi se veliko ukvarjajo z vprašanjem, katere osebne izkušnje v ljudeh vzbujajo občutek moči in sreče. V nasprotju s splošnim prepričanjem se je izkazalo naslednje: več ko imamo možnosti, bolj smo nesrečni. Postanemo namreč zbegani in se teže odločamo – če nam je na voljo veliko možnosti, ni izgovora za neuspeh, če pa do njega pride, so občutki krivde toliko večji. Ljudje, ki tehtajo med kopico možnosti, se nenehno sprašujejo, ali so se pravilno odločili, pozneje pa svoje odločitve pogosteje obžalujejo. Posledica je vse večja razširjenost klinične depresije v potrošniški družbi. Nasprotno velja: zadovoljnejši so ljudje, ki se odločajo med manj stvarmi (tako je tudi dokazano, da se pri izpitih bolje odrežejo študentje, ki jim ponudijo manj možnih odgovorov).

Zavedati se moramo, da sreča ne izhaja iz tega, kar nam je dano, marveč iz tega, kar ustvarimo. Si predstavljate, da bi si lahko bogastvo, kariero, slavo in kar je še tega, po čemer občasno (ali ves čas) hrepenite, zagotovili zgolj s tleskom prstov? Bi bili srečni? No, sprva bi bili zagotovo evforični, toda učinek sreče bi bil kratkotrajen. Postopno bi se namreč navadili na nove okoliščine in življenje bi se vrnilo na stare tire. Da bi si povrnili vznemirjenje, bi potrebovali vse večje odmerke in vse več tleskanja s prsti. Tudi znanstveni dokazi so enotni: objektivne življenjske okoliščine, ko se nanje navadimo, so le malo povezane s posameznikovo srečo. Za ponazoritev si predstavljajmo dva pola: na enem so ljudje, ki so gibalno ovirani ali paralizirani zaradi poškodb. Ti prejemajo normalne dnevne odmerke sreče. Na drugem polu so "srečneži", ki so zadeli na loteriji, njihova raven sreče pa drastično niha. Pri njih obstaja celo večja možnost za nastanek depresije in malodušja kot pri prvi skupini. Če je sedanjost zgolj sredstvo za doseganje prihodnosti, namreč nikoli zares ne živimo, saj se ves čas zgolj pripravljamo na to, da bomo nekoč srečni. Prav zato nikoli nismo.

Recept za srečo si pišemo sami

Sklenemo torej lahko, da recepta za srečo ni, vsaj ne takšnega, univerzalnega, ki bi deloval na vse enako in ki bi se lahko preverjeno prenašal z ustnim ali pisnim izročilom. Recept za srečo si pišemo sami: deloma v skladu s tem, kar smo prinesli na svet v dednem zapisu, deloma pa skladno s tem, kako pišemo svojo življenjsko zgodbo. Najsrečnejši ljudje se nikdar ne primerjajo z drugimi. Ne pustijo, da bi na njihovo srečo vplivali ceneni "kako" nasveti, pač pa svoje življenje presojajo po lastnih merilih in vrednotah.

Do sreče ne moremo v nekaj korakih, kot nas nekateri želijo prepričati. Sreča je vseživljenjska pot, polna ovinkov, vzponov in padcev. Vse, kar pri tem potrebujemo, je pravilno usmerjanje. V pozitivno smer.






Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

sreča , srečni ljudje

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.