Vzemite si prosti čas

(Foto: Shutterastock)

Pri današnjem hitrem življenjskem tempu vse bolj cenimo čas, ki si ga lahko vzamemo samo zase, saj si tako oddahnemo od stresnost dela in obveznosti, upočasnimo ritem in si naberemo sveže energije. To je čas, ki si ga vzamemo, da se posvetimo dejavnostim, ki nas osrečujejo, navdajajo z notranjim zadovoljstvom in nas izpopolnjujejo. Prosti čas mnogi izkoristijo za združevanje prijetnega s koristnim – v njem lahko veliko postorimo za svoje zdravje, izobraževanje in/ali osebnostno rast. Če si ne izborimo teh svobodnih trenutkov, je naše znatno življenje manj kakovostno

Zakaj je tako pomembno, da se posvetimo tudi prostemu času? Prostočasne dejavnosti izboljšujejo kakovost našega življenja in psihofizično zdravje. Poleg tega, da uravnovešajo življenjski ritem in odpravljajo posledice stresa, lahko z njimi pridobimo nova znanja in veščine ter tako krepimo kognitivne sposobnosti. Na drugi strani z dejavnostmi, ki jih opravljamo v družbi, utrjujemo prijateljske in družinske vezi – te pa spadajo med ključne dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo v življenju.


V družbi je najlepše

Raziskave številnih avtorjev so pokazale, da je naše zadovoljstvo v prostem času najboljši pokazatelj kakovosti življenja nasploh in merilo celovitega zadovoljstva z življenjem. Na kakovost življenja poleg prostega časa, ki sodi med okoljske dejavnike, vplivajo še posameznikova osebnost (optimizem/pesimizem, samospoštovanje, izoliranost …) ter drugi okoljski oziroma situacijski dejavniki (družina, delo, soseščina, skupnost, življenjski standard …).

Raziskave so pokazale, da ni toliko pomembno, katere prostočasne dejavnosti si izberemo – pomembneje je, da se pri tem povezujemo z drugimi. Kakovost življenja ljudi, ki se pogosteje posvečajo družabnim dejavnostim, je boljša, saj tako utrjujejo prijateljske in/ali družinske odnose, prav trdni medsebojnimi odnosi pa so eden od ključnih kazalnikov kakovosti življenja. Preživljanje prostega časa s prijatelji posamezniku omogoči, da se sprosti, utrdi svojo samopodobo in ohranja zdravje, s tem pa omili stres (ta v veliki meri poslabša kakovost življenja) ter okrepi samospoštovanje in občutek lastne vrednosti, kar mu vliva samozavest in mu daje zagon za doseganje uspehov. To pa dolgoročno pomembno vpliva na kakovost življenja.

Denar ne sme biti ovira

Ne recite, da za kakovostno preživljanje prostega časa potrebujete denar. Zmotno je misliti, da tudi pri tem ključno vlogo igra denar. Visoka življenjska raven ni nujen pogoj za visoko kakovost življenja. Pri tem igra veliko večjo vlogo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, kajti človek ima lahko tudi veliko denarja, obenem pa premalo časa, da bi se posvetil prostočasnim dejavnostim.


Prosti čas dolgoročna naložba vase

Kljub hitremu življenju in vsakodnevnim stresnim dejavnikom poskrbite, da boste svoj prosti čas porabili predvsem za sprostitev, saj boste tako – namerno ali nenamerno – gradili in krepili temelje svojega zdravja. Načrtujte svoj prosti čas in trenutke, ki jih boste preživeli družabno. To vam bo namreč dalo tudi motivacijo za najnapornejše delovne dni. Kakšno dejavnost torej izbrati? Takšno, ki vam bo ponujala lepši vsakdan.

Najpomembnejše koristi prostega časa:
  • zmanjšanje ravni stresnih hormonov,
  • duševna in telesna sprostitev,
  • boljše razpoloženja in počutje,
  • boljši medsebojni odnosi ter večja strpnost in razumevanje v odnosih,
  • krepitev družinskih vezi,
  • krepitev občutka svobode,
  • boljša samopodoba,
  • izražanje ustvarjalnosti,
  • pridobivanje znanja,
  • zavedanje o vrednostih kulturne in zgodovinske dediščine …


Zanimivosti o prostem času


Največ prostega časa imajo moški
Po podatkih Statističnega urada RS (2010), imajo moški več prostega časa kot ženske. Moški imajo namreč 27 ur prostega časa na teden, ženske pa 21. Največ prostega časa so imele osebe, starejše od 66 let (35 ur na teden), najmanj pa osebe med 36. in 45. letom starosti (18 ur).

S prijatelji in z družino
Po raziskavi Slovensko javno mnenje 2006, ki je ocenjevala šest temeljnih vrednot (družina, prijatelji, delo, prosti čas, vera in politika), si prosti čas deli tretje mesto, skupaj z delom. S tem je po pomembnosti pred vero in politiko ter za prijatelji (drugo mesto) in družino, ki je na prvem mestu.

Odklop na kavču?
Je eden od vaših najljubših konjičkov tudi spremljanje oddaj, nanizank in filmov? Slovenec pred televizijskim zaslonom preživi v povprečju tri ure in pol na dan. Za mnoge je to eden od bolj priljubljenih načinov preživljanja prostega časa, ki pa nima dobrih posledic za zdravje. Dolgotrajno gledanje televizije namreč pomeni tudi dolgotrajno sedenje, zaradi česar naše mišice ne delajo, to pa lahko dolgoročno povzroči težave s presnovo in s srcem. Poleg tega gledanje televizije pogosto spremljajo nezdravi prigrizki, ki dodatno povečajo tveganje za nastanek srčno-žilnih in drugih bolezni. To potrjujejo tudi znanstvene raziskave, ki pa niso v celoti ugotovile, zakaj je prav posedanje pred televizijo toliko bolj nevarno od dolgotrajnega branja ali pisanja … V vsakem primeru velja, da je odklop na kavču smiselno omejiti in prosti čas obogatiti še s kakim drugim konjičkom. To zlasti velja, če pred zaslonom preživimo večino popoldneva, hkrati pa razmišljamo, kako malo prostega časa nam dopušča naše delo …

Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Andrej Repež

asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Vojko Kanič

prim. doc. dr. Vojko Kanič dr. med. spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki