Vpliv lune na naše obnašanje

(Foto: Shutterstock)

Vpliv lune na človeško obnašanje skozi oči znanosti in astrologije

Pred polno luno, ki bo konec meseca, preverimo nekatera dejstva o polni luni in o njenem vplivu na človekovo obnašanje. Temu skrivnostnemu delovanju Zemljinega satelita pravijo tudi transilvanski učinek, pogosteje pa zgolj vpliv polne lune. Ob polni luni se poveča število prometnih nesreč, umorov in samomorov, mesečniki, pijanci in narkomani blodijo po ulicah, nujna pomoč, gasilci in policija pa prejemajo več klicev. Nekateri celo trdijo, da se takrat prebujajo volkodlaki in druge pošasti. K sreči niso vsi učinki polne lune slabi – takrat se rodi več otrok, igralniški dobitki, zlasti tisti najvišji, so še višji, umetnike obiskujejo muze, ustvarjalnim ljudem pa se utrnejo najbolj genialne ideje.

Ali tudi vi verjamete v to? Če je tako, niste osamljeni. Veliko ljudi sveto prisega, da čutijo vpliv polne lune. V neki spletni anketi sta dobri dve tretjini od skoraj 1200 sodelujočih potrdili, da čutijo vpliv polne lune bodisi na lastni koži (ali pri partnerju) bodisi na delovnem mestu, zlasti pri delu z ljudmi.

Tako znanstveniki kot astrologi in ezoteriki se strinjajo v enem: Mesec vpliva na Zemljo in življenje na njej. Toda veliko zanimivejše vprašanje, ki že od nekdaj buri duha in domišljijo, se glasi, ali luna resnično vpliva tudi na ljudi in s svojimi nevidnimi silami vodi njihovo obnašanje?

Plima in oseka, človek in ocean

Veliko ljudi imajo vselej pri roki argument za dokazovanje luninega vpliva, in sicer plimo in oseko. Če luna lahko premika ogromne vodne mase na Zemlji, vsekakor vpliva tudi na vedenje živih bitij, ki so v večini sestavljena iz vode. Ta argument pade pod težo nekaj pomembnih dejstev. Prvič, plimovanje je vsakodneven pojav, ki ni odvisno od luninih men, marveč od njene oddaljenosti od zemlje. Plima je največja ob mlaju in ščipu, vendar ne zato, ker bi bila takrat gravitacijska sila lune močnejša, pač pa zato, ker so takrat luna, sonce in zemlja poravnani. Poleg tega je v nasprotju z oceani voda v človeškem organizmu vezana. Po znani Kellyjevi primerjavi je mogoče izračunati, da mati svojega dojenčka drži v rokah s silo, ki je 12.000.000-krat močnejša od sile plime, s katero luna deluje na nas. Z večjo silo kot luna na nas vpliva že komar na roki …

Korelacija obstaja?

Veliko ljudi je prepričanih, da polna luna vpliva na njihovo obnašanje, ker naj bi tudi znanost potrjevala korelacijo, ki so jo posamezni raziskovalci, kot je Lieber, omenjali v svojih statističnih raziskavah. Toda sporno je že navajanje korelacije kot argumenta za potrditev kakršnega koli učinka – četudi dejansko obstaja nekakšna korelacija med dvema pojavoma, to še ne pomeni, da sta pojava med seboj zares povezana. Korelacija je lahko povsem naključna, povzroči pa jo lahko kak povsem tretji pojav.

Samomori, nasilje in depresija

Zelo razširjeno je prepričanje, da se ob polni luni poveča število samomorov, vendar statistika tega ne potrjuje. Od devetih obsežnejših tovrstnih študij jih kar osem ni ugotovilo nikakršne korelacije, le ena pa je pokazala, da je število tistih, ki se odločijo za samomor z zastrupitvijo, ob polni luni (in dnevni svetlobi!) nekoliko večje. Od osemnajstih večletnih študij, ki so obravnavale povezavo med mesečino in številom klicev nujne medicinske pomoči, jih petnajst ni potrdilo te povezave.

Ameriška znanstvenika Forbes in Lebo sta v delu Asocialno obnašanje in lunarna aktivnost, že leta 1977 pokazala, da statistično gledano v času polne lune podatki ne prihaja do pomembnega povečanja nasilnega in kriminalnega obnašanja. Od sedmih podobnih raziskav asocialnega obnašanja so tri potrdile neznatno povečanje stopnje kriminalitete, štirim pa tovrstne povezanosti ni uspelo najti.

Psihiatri Kraljeve univerzitetne bolnišnice v Liverpoolu pri pregledu arhiva ordinacij splošnih zdravnikov za obdobje osemnajstih let niso našli povezave med luninimi menami ter depresijo in tesnobo. Toda od štirih podobnih raziskav sta dve potrdili, dve pa ovrgli lunin mit. Bežen pogled na množico študij pokaže, da večina raziskav povezavo zavrača, vseeno pa zgolj na tej osnovi ne moremo dobiti zanesljivega odgovora.

Kaj torej pravi znanost o luninem vplivu?

V medijih in vsakodnevnih pogovorih je pogosto slišati, da povezanost med luno in človekom potrjujejo tudi številne znanstvene raziskave. Toda ali tudi v resnici obstajajo znanstvene raziskave, ki ne bi potrdile le razširjenosti tega prepričanja, temveč tudi razvpiti učinek lune?

V zadnjih tridesetih letih je bilo objavljenih na kupe študij, ki se vsaj delno ukvarjajo z raziskovanjem luninega učinka. Nemogoče jih je vse našteti, za nameček pa na osnovi njih ne moremo priti niti do sklepa, ali ta učinek sploh obstaja. Vse tovrstne študije, ne glede na rezultat, so namreč večinoma ugotavljale le statistično (ne)povezanost luninih men in človeškega vedenja.

Ali polna luna kljub vsemu vpliva na človekovo obnašanje? Znanstvena skupnost enoglasno trdi, da nikakor ne. Največja avtoriteta na tem področju je kanadski fiziolog Ivan Kelly z Univerze Saskatchewan, avtor več kot petnajstih analiz, v katere je zajel izsledke kakih dvesto študij, ki so preučevale vpliva lune na človeka. Skupaj s fiziologom Jamesom Rottnom in z astronomom Rogerjem Culverjem so pred dvajsetimi leti v reviji Skeptical Inquirer objavili zdaj že zgodovinsko metaanalizo, ki se zaključuje z ugotovitvijo, da med luninimi menami in človekovim obnašanjem ni nikakršne korelacije.
Članek se nadaljuje »


Lea Lukšič

Dr. Lea Lukšič prehranska terapevtka, nutricionistka, raziskovalka

Postavi vprašanje

Senta Frol

asist. Senta Frol dr. med., spec. nevrologije spec. nevrologije

Vsi Viva strokovnjaki