(Pred)praznični stres

(Foto: Jupiteriamges)

Realnost najlepšega letnega časa

Leto je naokrog in spet je tu: božično-novoletna mrzlica. Nakupovanje. Kuhanje. Peka. Zabave. Okraševanje stanovanja. Zavijanje daril. Obiskovanje in obiski. En sam užitek - ali zgolj stres, ki ga želimo prebroditi čimprej in s čimmanj hrupa?

Kakor vzamemo. Mnogi med nami se tega obdobja res veselimo kot posebnega, nanj imamo lepe spomine iz otroštva, ki jih želimo karseda pristno podoživeti. In načeloma bi prazniki res morali biti - praznični: veseli, sproščeni. Toda pogosto realnost prazničnega obdobja vendarle ne zadovolji naših pričakovanj. Opraviti moramo vse, kar smo našteli uvodoma, pa opraviti z obveznostmi na delovnem mestu (prednovoletni čas je v številnih podjetjih najbolj stresen, saj takrat delajo bilance za iztekajoče in načrte za naslednje leto) ter uskladiti družinske urnike. Dodatno k (pred)prazničnemu stresu pripomorejo psihološki pritiski javnih občil, ki vzbujajo nerealna pričakovanja. Pa ne samo božično-novoletni, večina praznikov - velika noč, osmi marec, valentinovo ... - je komercialno pogojenih. Zato se, če smo kolikor toliko upogljivi, utegnemo znajti pod strašnim pritiskom.

Z vseh strani - s televizije, obcestnih plakatov, reklamnih katalogov - nas zasipajo s podobami popolnih družin: zdravih, premožnih, takšnih, ki vse dneve pečejo piškote, krasijo božična drevesca, prepevajo, odpirajo darila, seveda tista iz višjega cenovnega razreda, kar naprej jedo in seveda, po nekem čudnem naključju, ostajajo vitki. Prepričani smo, da bi morale biti naše praznične izkušnje vsaj podobne če že ne enake. Ker se podobi idealne družine navadno niti ne približamo (saj za to nimamo ne dovolj časa ne dovolj denarja ne popolnih družinskih odnosov, predvsem pa naš dan nima trideset ur in mi ne petih parov rok), smo razočarani in vznemirjeni. Zdi se nam, kot da smo prisiljeni živeti s takšnimi pričakovanji, zato smo jezni in se počutimo neuporabne. Pod stresom, ki je seveda neizogibna posledica, se zlahka zatečemo k vedenjskim vzorcem, za katere sicer vemo, da so škodljivi, a nam kratkoročno "pomagajo": na primer k prenajedanju z maščobami in sladkarijami, toda do stres še poglobi.


Zaradi vsega naštetega lahko prazniki postanejo najbolj (negativno) čustven del leta. Nič nenavadnega torej, da statistike kažejo, da povprečno eden od petih ljudi pred in med prazniki iz takšnih ali drugačnih razlogov zapade v stres; da svetovalne linije za pomoč v stiski med prazniki v povprečju prejmejo desetino odstotkov več klicev; da je v tem obdobju največ poskusov samomora (uspešnih in neuspešnih), predvsem med študenti. Najbolj kritična sta zadnja dva dneva pred začetkom božično-novoletnih praznikov.

UKROTITE PRIČAKOVANJA
Preden se lotite krotitve božično-novoletnega stresa, morate najprej ukrotiti pričakovanja, povezana s tem časom. Pomnite: to je samo kratko obdobje v letu, ki bo minilo, kot bi mignili. Niti ni nujno, da je to vaš najpomembnejši čas, dan, trenutek samo zato, ker ste to nekje slišali ali prebrali. Samo vi se lahko odločite, kaj je za vas pomembno! Zato si dovolite delati in čutiti, kar hočete, in sami sprejemati odločitve.

Če se kljub temu odločite, da vam praznovanje božiča in silvestrovanje veliko pomenita, naj bodo realna vsaj vaša pričakovanja. Biti realen glede praznikov ne pomeni biti ciničen, pač pa je to način, kako se izogniti nepotrebnim razočaranjem in stresu (in to lahko mirne duše pojasnite vsakomur, ki vas pobara, od kod pomanjkanje prazničnega vzdušja). Z družino boste verjetno bolj uživali v praznikih, če jih ne boste nenehno primerjali z nekim nedosegljivim idealom. Zastavite si torej dosegljive cilje in poiščite drugačne, izvirne načine njihovega doseganja. Zakaj bi v petek zvečer po službi pekli potico, če pa lahko v soboto zjutraj, spočiti, to počnete skupaj s partnerjem (kar je lahko neznansko seksi početje) ali z otrokom (zabavna dogodivščina, ki je zlepa ne boste pozabili!). Zakaj bi kupovali draga darila, če jih lahko z malce domišljije ter z minimalno izgubo časa in denarja naredite sami? Bodite drugačni, izvirni - in prazniki bodo popolni. Samo za vas.
Članek se nadaljuje »


Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Svetlana Novak

Svetlana Novak diplomirana medicinska sestra

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki