Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Ko otroci nočejo zapustiti družinskega gnezda


(stran 6 od 6)




ANKETA
Vse opravi mama
Andrej Horvat, 36 let
Po poklicu sem ekonomist in živim pri starših v trisobnem stanovanju. Stalne partnerke sicer imam, ker pač še nisem našel prave, vendar mi družbe ne manjka. Po srednji šoli sem se zaposlil, kmalu dobil dobro službo, vendar je šlo podjetje po osamosvojitvi v stečaj. Pet let sem bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje in sprejemal priložnostne zaposlitve. Prejemal sem tudi podporo, a je bilo denarja premalo, da bi si lahko najel ali kupil stanovanje. Pred štirimi leti mi je umrl oče in zdaj sem že nekaj let zaposlen. Služba je naporna, poleg tega so me sprejeli za določen čas, zato bi težko prišel do stanovanjskega posojila. Resda namensko varčujem, a je še vedno premalo. Mama pravi, da je nesmiselno kupovati stanovanje, če lahko živim pri njej, kar je po svoje res. Imam veliko sobo, souporabljam kopalnico, kuhinjo ... Ni mi treba skrbeti za kuhanje, pranje in druga "ženska" dela, saj vse to opravi mama, jaz pa ji pomagam pri "moških" opravilih.

Nima možnosti za osamosvojitev
Alenka Peček, 42 let
Imam petnajstletnega sina, pred šestimi leti sem se razvezala in se preselila k staršem. Predtem smo živeli v hiši moževe družine. Imam kar dobro službo - sem prodajalka v večji blagovni hiši - toda po razvezi sem bila v hudi stiski, tako duševni kot denarni. Moje delo je izmensko, zato sem, ko je bil sin še mlajši, potrebovala popoldansko varstvo. Ni mi preostalo drugega, kot da s preselim k staršem, čeprav pogosto pride do prepirov, saj se vmešavajo v sinovo vzgojo. Sin je v šoli povprečen, zdaj je v puberteti, zato je večkrat neprijazen do starih staršev. Takrat vsaj pravijo starši, ki menijo, da ga razvajam, na drugi strani pa ga branijo, kadar poskušam uveljavljati svojo vlogo. Rada bi se odselila, vendar za zdaj ne vidim nobene možnosti, da bi se "osamosvojila", saj še vedno odplačujem posojila, ki sem jih najela za prenovo hiše, v kateri smo živeli z možem, do delitve premoženja pa še ni prišlo. Starši pravijo, da se ne smem pritoževati, saj imava s sinom vsak svojo sobo in sva samostojna. Govorijo tudi, da mi samo želijo pomagati, zaradi česar sem na veliko boljšem kot ženske, ki se morajo preživljati same, brez pomoči staršev.

Vztrajava pri samostojnosti
Pia in Tomaž, 25 in 23 let
S fantom živiva v enosobnem podnajemniškem stanovanju, za katerega plačujeva 350 evrov na mesec. Po zaključeni srednji šoli sem se zaposlila, fant še študira. Imava dva otroka. Fantovi starši nama pomagajo pri plačevanju najemnine. Stanovanja si ne moreva kupiti. Čeprav namensko varčujeva, nimava dovolj denarja za nakup, saj živiva z eno samo plačo. Verjetno bo bolje, ko bo fant končal študij in se zaposlil. Načrtujeva, da bova v sedmih letih prišla do garsonjere. Pri nakupu si bova verjetno lahko pomagala s posojilom za mlade družine. Najini odnosi večkrat trpijo, saj sva zaradi otrok večkrat utrujena, on študira, iz službe se vračam utrujena ... Morda bi bilo manj težav, če bi živela pri starših, vendar skušava vztrajati pri samostojnosti, čeprav sva po svoje odvisna od staršev. Mama mi pomaga pri varstvu otrok, njegovi starši pomagajo z denarjem. Ker se imamo radi, verjamem, da bomo premagali vse težave in da bomo nekoč le prišli do svojega doma.




Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd