Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Ko otroci nočejo zapustiti družinskega gnezda


(stran 5 od 6)



Samo ob prijetnih priložnostih

Za boljše počutje so si ustvarili tudi posebne sisteme, na primer "living apart togehter", kot so sociologi in psihologi poimenovali trend življenja skupaj in narazen, ki se je dobro "prijel" predvsem v Nemčiji. Otroci sicer živijo pri starših, s partnerjem pa se dobivajo v večernih urah in ob koncu tedna, tako da se družijo predvsem ob prijetnih priložnostih, v prostem času. Poleg tega so starši liberalnejši in otrokom dopuščajo prijateljevanja v domačem okolju. Ne velja več, da bi morali otroci okusiti vse slabo samo zato, da bi znali pozneje uživati tudi v razmerah boljšega ekonomskega standarda. Mladi imajo dovolj časa, da dozorijo in si finančno opomorejo, zaradi česar lahko že pri vstopu v svet samostojnosti bolje zaživijo. Pri petindvajsetih letih biti podnajemnik z nizkimi dohodki ter v stalnem pomanjkanju časa in denarja se morda zdi romantično, toda takšne razmere razbijejo marsikateri odnos ali ga vsaj izčrpajo.

Življenje doma ni vedno izbira, ampak tudi nujnost

Obstaja tudi močna povezava med ostajanjem doma in družbenim statusom. Veliko otrok ostaja dlje doma zato, ker resnično nimajo dovolj denarja, da bi si lahko ustvarili dom pod svojo streho. "Living apart together" namreč ni vedno samo izbira, temveč velikokrat tudi nujnost. V sedemdesetih letih je bilo na trgu delovne sile več povpraševanja, mladi so se lažje zaposlovali. Za Slovenijo je značilna tudi specifična stanovanjska problematika; obstaja velik fond rezervnih stanovanj, tako imenovanih drugih stanovanj v hišah, ki so praviloma prevelike, načrtovane za več kot eno družino. Dokler so bile ekonomske razmere ugodnejše, tam ni bilo otrok, zdaj, ko je težje, bi jih lahko spet naselili. Toda otroci se ne vrnejo, slovenske družine pa večinoma niso dovolj mobilne ali prilagodljive, da bi jih oddale drugim mladim družinam.

Za Slovenijo je značilna tudi družina, ki deluje kot nekakšna oskrbovalna celica, saj ima skoraj vsaka hiša ohišnico, vrt ali sadovnjak, kar gosti družinske niti. Močne družinske povezave se ohranjajo tudi zaradi takšne racionalne domače ekonomije.

Ko družina ni tukaj in zdaj

Če pristanemo na številne prednosti povezanega družinskega življenja, lahko na koncu vseeno opozorimo na problem, ki se pojavi pri tistih, ki družine zaradi kakršnihkoli razlogov nimajo. "Vse je lepo in prav, dokler družina obstaja tukaj in zdaj ter je nenehno na voljo. Ta povezanost, odvisnost in varovanje pa oškoduje vse, ki družine nimajo, na primer migrante, tujce in tiste, ki so družino izgubili. Ti otroci so oškodovani dvakratno," poudarja dr. Ule. Družinska čustveno-socialna podpora je namreč vse pomembnejša, tudi zato, ker vstop v odraslost ni več odvisen samo od pridobljenega znanja, temveč tudi od stabilnosti, obvladovanja načinov premagovanja stresov, negotovosti, tveganja ... Tveganja so se preselila v psihosocialno sfero.

Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd