Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Ko otroci nočejo zapustiti družinskega gnezda


(stran 3 od 6)



Opremljenost z računalniki

"Do zavezništva ni prišlo povsem spontano, k temu so pripomogle tudi družbene razmere," pravi dr. Ule. "Industrija je že v osemdesetih letih začutila, da želijo starši otroke 'potegniti' s ceste in iz diskotek ter jih privabiti domov. Tako se je na trgu pojavljalo vse več elektronskih pripomočkov, kot so video, računalniki, elektronske igre ... Starši so z veseljem kupovali nove 'igrače', ki so otroke ne samo zadržale doma, temveč jih tudi izobraževale." Zanimivo je, kako zgodaj se je ta val razširil v Slovenijo, saj so se tuji raziskovalci, zbrani ob večji raziskavi o uporabi medijev pri mladih, pri kateri so sodelovali tudi Slovenci, zelo čudili, da imajo slovenski otroci toliko računalnikov. Ni prišlo do napake v raziskavi, kot so sprva menili, ampak je bilo dejansko tako, da so imeli slovenski otroci računalnike veliko prej kot, na primer, javne ustanove.

Vse za otroka

Slovenski starši so torej med bolj "uslužnimi" v evropskem in svetovnem merilu. "Za Slovence je sicer precej značilno, da se ravnajo po načelu 'vse za otroka'," meni znana preučevalka mladinskih gibanj in avtorica ter soavtorica številnih knjig na to temo (Mladina v devetdesetih, Predah za študentsko mladino, Prihodnost mladine?). "Smo srednjeslojska družba in mir, ki se je ustvaril med otroci in starši, se izraža tudi v tem, da so starši bolj ali manj prepričani, da je ena od najboljših, če ne že kar najboljša naložba, vlaganje v izobrazbo otrok. Starši so zgodaj ugotovili, da je največja dediščina, ki jo lahko dajo otrokom, izobrazba, zato vedno, brez posebnih pomislekov - seveda če imajo dovolj denarja - vlagajo v vse, kar otrokom pomaga na poti izobraževanja (računalniki, učenje tujih jezikov ...)."

Odrekanje staršev?

Zanimiv je še en podatek, ki kaže na posebno dobrotljivost in odrekanje pri slovenskih starših, in sicer, da ima približno 92 odstotkov slovenskih otrok svojo sobo (raziskava iz leta 1993). To pomeni - če upoštevamo povprečno površino slovenskega stanovanja - da se je precej staršev umaknilo v dnevno sobo. Otroci so postali središče družine in zasebnosti, starši pa pogosto skozi otroke kanalizirajo svoje nekdanje ambicije. Današnje generacije so torej nekako zazibane. V družini je, ne nazadnje, poskrbljeno za osnovno udobje (pranje, likanje, kuhanje), torej za opravila, ki jih odraščajoča mladež ni prav kmalu pripravljena prevzeti. Namesto volčje svobode se otroci odločajo za pasje udobje; raje izberejo privilegij opranega perila in polnega hladilnika. Mehko jim je postlano in temu se niso pripravljeni odpovedati. To je generacija, ki je začutila, da so starši postali uvidevnejši, bolj liberalni, da ne tečnarijo prepogosto in da nekako nadzorujejo komunikacijo z otroki, ki je bila včasih zelo enosmerna. Danes gre za dogovor, starši so previdni, saj se bojijo, da bi otroci prehitro odšli. V vlogi čuvarjev in varuhov družinskega okolja se dobro počutijo.
Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd