Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Vzgoja ni kriva za ADHD - motnjo pozornosti z motnjo koncentracije in hiperaktivnostjo


(stran 2 od 5)


Živahni in živi že od zgodnjega otroštva

Otrok se z ADHD že rodi. Starši pogosto pripovedujejo, da je bil že od zgodnjega otroštva zelo "živ", da je malo spal in bil zelo dejaven, da se tudi po napornem dnevu ni utrudil in je le stežka zaspal. Toda kljub njihovi izraziti živahnosti v predšolskem obdobju odkrijejo manj otrok s to motnjo. Problem postane izrazitejši ob vstopu v šolo. V tem času se otrok prvič sreča s konkretnimi zahtevami, z rednim in strukturiranim delom ter zlasti z učiteljevimi zahtevami. Simptomi so pri vsakem otroku različno izraziti, vsekakor pa je zanj dobro, da je motnja odkrita čim prej.

Otrok z ADHD namreč potrebuje usmerjeno delo z nekaterimi posebej njemu prilagojenimi metodami, zato je čas izredno dragocen. Kot pravi dr. Nataša Potočnik Dajčman, bi lahko določeno presejanje opravili ob pomoči vprašalnikov, ki jih izpolnijo pedopsihologi pri pregledu, ki ga opravi vsak triletnik. Pomemben je predvsem seštevek točk, ki vrednoti otrokovo sposobnost koncentracije. "Ko smo pred nekaj leti pedopsihiatri pregledovali rezultate tovrstnih vprašalnikov pri otrocih, ki so prišli k nam v obravnavo, smo opazili veliko kazalnikov, ki so že takrat nakazovali, da utegne iti za ADHD. Če bi več pozornosti namenjali odgovorom staršev, bi lahko marsikaterega otroka zajeli že zelo zgodaj, zanj ustrezno poskrbeli in s tem pomembno omilili marsikatero težavo v poznejšem obdobju, predvsem v šoli."

Težave v šoli

Otroci s to motnjo imajo praviloma težave v šoli. Šola je namreč prostor, kjer so otroci prvič srečajo s strogim redom, z vsakodnevnimi zahtevami, nalogami in navodili, ki jim niso kos, četudi jih razumejo, vendar pa je impulz tisti, ki v njih prevlada in jim onemogoči, da bi izpolnili tisto, kar od njih zahtevajo in pričakujejo. Zdijo se utrujeni, nemotivirani, raztreseni in nezbrani, doma ne vedo povedati, kaj se je dogajalo v šoli in kaj imajo za domačo nalogo, pozabljajo in izgubljajo stvari … Vse to povzroča vrsto težav in sporov – tako s starši kot z učitelji. Ker se ti otroci zdijo trmasti, prepričani v svoj prav in takrat, ko so v afektu, niso dojemljivi za racionalne razlage, učitelji nemalokrat sklenejo, da je otrok nevzgojen.

Brez popuščanja pri vzgoji!

Starši otrok z ADHD se praviloma sprašujejo, kje so zgrešili v vzgoji, prežemajo jih tudi občutki krivde. Resnici na ljubo: te občutke jim v veliki meri vzbuja tudi okolica s svojimi neprizanesljivimi pripombami. Občutki krivde staršem naložijo dodatno breme in jih pahnejo v še globljo stisko. "Preden naposled poiščejo strokovno pomoč, praviloma poskusijo nešteto pristopov in strategij, vendar s pičlim ali ničelnim uspehom," razlaga sogovornica in poudari, kako pomembno je, da staršem čim prej povedo, da njihov otrok ADHD nima zaradi njih, pač pa gre za posledico organske, nevrološke motnje. "Seveda je možno, da je otrok z ADHD tudi razvajen, kar je slaba kombinacija, pomembno pa je, da razlikujemo med motnjo in razvajenostjo."

Toda kako razlikovati med razvajenostjo in ADHD? Kot pojasnjuje dr. Nataša Potočnik Dajčman, je nevzgojenost pogosto posledica tega, da starši težko ali pa sploh ne obvladujejo zelo zahtevnega otroka, zato raje popustijo, saj so ugotovili, da je tako manj težavnih situacij. Toda to je kratkoročna rešitev, kajti otrok, čigar vedenje sprva v resnici obvladujejo njegovi impulzi, se sčasoma nauči, da s takim vedenjem vsakič pridobi in doseže, kar želi. Tako se rojeva nevzgojenost pri vseh otrocih, ne le pri tistih z ADHD. Pomembno je, da starši ne popuščajo otroku in njegovim zahtevam.

Za otroke z ADHD je pravilna in strukturirana vzgoja še pomembnejša kot za druge otroke. Otrok brez ADHD, ki je samo nevzgojen, v šoli večinoma nima težav, saj tam veljajo pravila, ki jih postavlja druga avtoriteta kot doma. Otroci jo brez težav spoštujejo, saj gre pri tem za odnos in ne za impulz, kakršen vpliva na vedenje in odzive otrok z ADHD. Otrok z ADHD se povsod obnaša enako, medtem ko se nevzgojen otrok zunaj doma praviloma vede drugače. Starši razvajenih otrok so vedno nemočni, ko opažajo, da imajo z otrokom težave samo oni, drugi pa z njim shajajo veliko lažje. To, pojasnjuje sogovornica, je eden od ključnih kazalnikov, da je otrok razvajen in torej brez motnje ADHD.
Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd