Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kako premagati strah pred zobozdravnikom

Kaj je vaša prva misel ob besedi zobozdravnik? Ste med tistimi, ki se raje smejijo nesproščeno, kot da bi sedli na zobozdravniški stol? Vam je to samo neprijetno – ali pa gre za pravo fobijo pred zobozdravniškim svedrom? Ali se k zobozdravniku odpravite šele tedaj, ko vas v to prisili neznosna bolečina?

Pogosta težava ljudi s strahom pred zobozdravnikom je, da zobozdravnik na ta problem gleda tehnično, fizično. Pri pacientih gre največkrat za strah pred bolečino, odpor do vonjav v ordinaciji (pogosto posledica travmatične izkušnje iz preteklosti), lahko pa tudi za socialni dejavnik (sram zaradi slabih zob), strah pred ceno zdravljenja in še marsikaj. Zobozdravniki le redko povprašajo po tovrstnih strahovih, odrasli ljudje pa … smo že odrasli in nam je težko priznati svoje šibkosti.

Resnična zgodba s terapije

Kako je Aleš premagal strah pred zobozdravnikom?
Nedavno je na terapijo prišel mlad moški, ki ga je čakal zobozdravniški poseg. Že ob misli nanj so se mu ohladile in oznojile dlani ter zadrhtel glas, slabše je povezoval besede. Ni se spomnil nobene slabe izkušnje, povedati je vedel le to, da se tako odziva že od prvega obiska zobozdravnika naprej, torej že od predšolskega obdobja. V takih primerih se mi zdi najbolje začeti s poslušanjem BWE (alfa valovi), nato pa s klientom opraviti nekaj dihalnih vaj, da se nekoliko sprosti. Nadaljevala sva z odlično tehniko, ki se v angleškem jeziku imenuje matrix reimprinting: gre za nekakšen obisk travmatskega spomina, s katerim terapevt klientu odvzame travmatsko komponento. Pri tem fantu je bil to zobozdravnikov zadah, ki je fantka silil na bruhanje. Ker ni sedel pri miru in je zapiral usta, se je zobozdravnik razjezil. Mali je zbežal s stola, vsi so ga lovili po ordinaciji in opazili, da ga je povrhu sram.

Tega spomina se med pogovorom sprva ni spomnil, saj ga je globoko potlačil. Le kadar je moral k zobozdravniku (pritisk na gumb spomina), je občutil globok odpor in mešanico neprijetnih čustev. Spomin na ta dogodek sva predelala tako, da sva poskušala doseči humoren pogled nanj. Fantov notranji otrok je dobil sporočilo, da je ravnal popolnoma normalno in da je zobozdravnik naredil več napak, katerih posledic mu res ni treba prenašati s seboj vse življenje. Do obiska zobozdravnika je fant poslušal pomirjajoče alfa in teta valove ter vizualiziral prijetno izkušnjo pri zobozdravniku. Tovrstna vizualizacija namreč vzpostavi nov "spomin", ki čez čas preglasi starega, ki se je dejansko zgodil.

Naložite nov program: Rad hodim k zdravniku

Kako torej oblikovati program, ki bi nam omogočil, da bomo brez hudih zavor obiskali zobozdravnika, vsaj takrat ko ga potrebujemo? Za novo učenje moramo biti sproščeni, saj bodo le tako sodelovali vsi deli možganov. V nasprotnem primeru je velik del možganov izključen – delujejo samo programi, povezani s stresom.

Sprostite se
Sprostiti se že znate. To lahko dosežete z umirjenim dihanjem, tapkanjem ali z BWE. V sproščenem stanju se okrepi komunikacija med levo in desno možgansko poloblo, ko parasimpatik umiri delovanje srca, se zbudi prefrontalni korteks, sprosti mišičevje … Vse to spodbudi izločanje dopamina, ki je fiziološka osnova globokega zadovoljstva. Oboje potrebujemo za to, da v nezavednem vzpostavimo nove programe. Če smo namreč nesproščeni, nezavedno zavrača novosti in se raje drži starih obrambnih mehanizmov. Če me pri zobozdravniku boli, je bolje, da ga sploh ne obiščem, "razmišlja" nezavedno. Zatrditve torej delujejo le v alfa in teta stanju, ne pa tudi, če jih ponavljamo, ko smo zaskrbljeni (beta stanje). Z BWE lahko takšno stanje dosežemo takoj, brez hipnotizerja ali dolge meditacije. To stanje sodelovanja nezavednega z zavednim je nujno pri doseganju vseh ciljev.

Določite namen
Ko smo sproščeni, je čas, da določimo svoj namen. Ta misel spodbudi frontalni korteks, ki je namenjen motivaciji, zavesti, odločanju … Možganom moramo povedati, kaj želimo. To dosežemo s kratko zatrditvijo. Na primer: "Odločam se, da bom redno in z veseljem hodil k zobozdravniku, dokler ne bom imel bleščečega nasmeha."
Jogiji vedo, da je tako zatrditev (sankalpa) dobro ponavljati pred spanjem, saj so možgani (alfa valovi) takrat najbolj dojemljivi. Z BWE lahko stanje alfa dosežemo ob vsaki uri dneva.

Vizualizirajte
Vizualizacija je koristna, ker z njo zbudimo precuneus, kar ima za posledico povečanje zavesti in manjše blokiranje delovanja možganov. Vizualzacija lahko obsega naslednjo podobo: z nasmehom vstopimo v ordinacijo, zavedajoč se, da smo spet korak bližje cilju, popolnim zobem. Vizualiziramo prijaznost zobozdravnika, nežno roko, neboleč poseg in prijetno vzdušje. Vizualiziramo, da nam zobozdravnik z zadovoljstvom pove, da imamo zdrave zobe. Čutimo, da smo mirni in zadovoljni.

Koncentriramo se lahko le, če smo umirjeni – in to velja za vsako učenje. Takrat začnejo optimalno delovati tudi talamus, striatum, parietalni lobus … kar poveča čustveni nadzor, ki ga ne moremo doseči, če nas je strah.
Večkrat ko vadimo vizualizacijo z BWE, hitreje si bomo naložili program "rad hodim k zobozdravniku", ki bo končno preglasil tistega, ki nam je onemogočal zdravljenje zob.

Rodili smo se z 200 milijardami nevronov, v odrasli dobi pa jih uporabljamo vsega polovico … Po zaslugi nevroplastičnosti (tvorba novih sinaptičnih povezav) jih lahko uporabljamo kako milijardo več.

Saj je preprosto. Naj smo še tako bolni ali prestrašeni, je v nas zavedanje o tem, kako je, če smo zdravi in mirni. Če pogosto ponavljamo negativne zatrditve, dajemo moč bolnemu delu. Pri učenju upravljanja z možgani gre pa predvsem za to, da se odpremo glasu zdravega dela.

Zapišite
Z zapisovanjem povečamo učinkovitost vaj, saj možgani med pisanjem delujejo bolje, kot pri razmišljanju.

1. Najprej zapišemo vse strahove, dvome in ovire, zaradi katerih najraje ne bi šli k zobozdravniku. Bodimo popolnoma iskreni, saj je pisanje namenjeno samo nam in temu, da bomo hitreje premagali ovire.
2. Preberimo napisano in določimo, kakšno čustvo nas prežema med branjem.
3. Najprej glasno izrečemo, nato pa še zapišemo nasprotne trditve. Na primer: če smo zapisali "Strah me je že pomisliti na zobozdravnika", izrečemo in zapišemo: "Ob misli na zobozdravnika sem mirna in sproščena". Za še hitrejši učinek uporabimo tapkanje.
4. Kako se počutite ob drugačnem stavku? Ponavljajmo trditev z novo čustveno podlago, saj se pri tem oblikujejo nove nevronske povezave.

Afirmacije ponavljajmo kar se da pogosto, saj že iz šole vemo, da je ponavljanje mati modrosti (no, ja, sinaptičnih povezav). Ko postanejo novi programi avtonomni, smo zaključili z vajo.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zobozdravnik , strah , koristni nasveti , sproščanje , vizualizacija , eftanje , bwe

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.