Ko zboli otrok ...

Katarina Kesič, prof. defektologije
petek, 02. april 2010

(Foto: Shutterstock)

Šolska snov med boleznijo ne počaka

Otroci in mladostniki se med seboj razlikujejo po sposobnostih, energetski opremljenosti in dovzetnosti za bolezni. Nekateri učenci so trdoživi in se jih ne pritakne nobena bolezen, spet drugi pa tako občutljivi, da jih v posteljo položi že vsak najmanjši piš, ki zaveje po razredu. Za pogoste izostanke od pouka, včasih nehote krivijo starše, češ da otroke zadržijo doma že zaradi smrkavega nosa.

Zgodba, ki jo piše življenje
Maja je obiskovala sedmi razred osnovne šole. Ker se je malce čudaško vedla, je imela v razredu malo pravih prijateljic. To je bila velika težava, kadar je zbolela in izostala od pouka. Ker je živela samo z mamo in ni imela sester in bratov, je bila kot edinka "zavezana", da se bo v šoli dobro odrezala, zato je mama napenjala vse sile, da bi pomagala odraščajoči hčeri. Maja je pri pouku pogosto manjkala, saj se je hitro nalezla virusov in bakterij, ki so krožili po zraku. Med šolsko odsotnostjo je bila torej mama tista, ki je skrbela za hčerkino šolsko snov; telefonirala je Majinim sošolkam in jih prosila za zvezke, nato pa novo snov fotokopirala v najbližji knjigarni.
V osmem razredu se Majino zdravstveno stanje ni izboljšalo in spet je bila veliko odsotna od pouka. Mamo so začele preganjati skrbi, saj so ju na koncu šolskega leta čakali eksterni preizkusi znanja. Snov se je čedalje bolj kopičila, prav tako kopije zapiskov, ki se jih Maji že dolgo ni ljubilo prepisovati.

Kdaj je otrok "dovolj" bolan, da ostane doma?
Starši si morajo izoblikovati merila, na osnovi katerih ocenijo, kdaj gre otrok še lahko k pouku in kdaj je bolje, da ostane doma. Seveda bodo starši vedno v dilemi, ali so se odločili prav, vendar se morajo naučiti zaupati in prisluhniti otroku. Če se ne moremo odločiti, se lahko z otrokom in učiteljico dogovorimo, naj nas pokliče na delovno mesto, če otrok res ne bo mogel sodelovati pri pouku, in v tem primeru pridemo ponj. Vedeti moramo, da vsaka zamujena snov pomeni praznino v znanju in dodatno domače delo. Res pa je tudi, da otrok z 38 oC temperature ne bo odnesel od pouka nič drugega kot ogromno zalogo utrujenosti.

Kaj naj med bolezensko odsotnostjo storijo starši?
Zgodi se lahko, da otrok ali mladostnik zaradi bolezni ostane doma tudi dva ali celo tri tedne. Medtem ko brezskrbno leži v postelji in preboleva bolezen, se nova šolska snov neslišno kopiči. Starejši ko je učenec, več snovi se nabira. V takšnem primeru se nemočni starši zaskrbljeno sprašujejo, kako naj ukrepajo, da davek bolezni ne bo graja ob konferenci ali popravni izpit na koncu šolskega leta.

Starši so otroku med boleznijo v veliko oporo, če mu pomagajo poklicati sošolce, ki bi mu bili pripravljeni posoditi zvezke. Sošolci naj ne hodijo k otroku domov, če je bolezen zelo nalezljiva ali v fazi napredovanja. Najbolje bo, če se z otrokovim sošolcem dogovorimo v fotokopirnici, kjer bomo preslikali novo snov in mu zvezke takoj vrnili. Zvečer otroku preberemo snov in mu jo na kratko razložimo. Kadar gre za novo snov pri matematiki, fiziki in kemiji, jo skušamo predstaviti čimbolj uporabno - spremenimo jo v igro računanja, izvajanja poskusov ali pa se pogovarjajmo o uporabnosti naravoslovnih dognanj v vsakdanjem življenju.

Ko otrok preboli najhujšo fazo bolezni, naj si nekajkrat sam prebere zapiske in z barvnimi flomastri pobarva, podčrta ali obkroži vse podatke, ki se mu zdijo novi in zanimivi. Bolnika ne silimo, da zapiske prepisuje v zvezek, ampak jih preprosto prilepimo vanj. Prepiše naj jih samo, če to izrecno želi.