Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Ko zboli otrok ...


(stran 2 od 2)



Kako lahko pomaga sošolec?
Ko se otrok počuti bolje, vendar ne dovolj dobro, da bi sodeloval pri pouku, povabimo sošolca, naj mu prinese zapiske. Nekaj časa ju pustimo sama, da se pogovorita o vseh novostih, ki so se pripetile v šoli v času otrokove bolezni, kajti to so podatki, ki najbolj zanimajo malega bolnika. Potem naj otrok prepiše novo snov, sošolec pa naj mu jo razloži. To delo bo nadvse koristno za oba, saj bo bolnik spoznal novo snov iz vrstnikovih ust; to je za mnoge otroke veliko bolj razumljivo. Zdravi sošolec bo igral pomembno vlogo "učitelja", kar bo povečalo njegovo samozavest, obenem pa bo vsak dan sproti utrjeval snov.

Prožen učitelj - odličen pomočnik
Pri otrokovi odsotnosti od pouka lahko igra pomembno vlogo tudi učitelj ali razrednik, če gre za učenca višje stopnje. Seveda je vse, kar bom navedla, stvar učiteljeve dobre volje in ne njegova obveznost. Učitelj lahko za bolnika preslika delovne liste, prosojnice, ki jih je pokazal v razredu, ali celo del učnih priprav, kjer ima morda sistematično in po sklopih urejeno novo snov. Vse kopije zbere na koncu pouka in jih da učencu, ki je povezan z bolnikom ali z njegovimi starši. Poleg tega lahko zraven priloži pomembna obvestila o dogodkih v šoli (roditeljski sestanek, predavanje za starše ...).

Še lažja in elegantnejša rešitev (ki pa gotovo ne bo primerna za vse starše in učitelje, zato naj jo vzamejo le kot predlog) je sodelovanje bolnikovih staršev in učitelja/več učiteljev po elektronski pošti. Učitelj lahko vso snov in delovne liste, ki jih ima shranjene na disketah, po elektronski pošti pošlje bolniku domov ali staršem v službo. Tako lahko učenca obvesti tudi o vseh domačih nalogah ter drugih pomembnih zadolžitvah in informacijah.

Izkoristimo bolezen
V hitrem tempu, ki ga nalaga sodobno življenje, prepogosto pozabljamo na prisrčne dejavnosti z otrokom, na iskrene pogovore, čustveno bližino in igranje. Starši so preobremenjeni z delom, otroci pa s šolo, krožki in popoldanskimi zunajšolskimi dejavnostmi. Med otrokovo boleznijo lahko oživimo stare navade in igre, ki smo se jih igrali včasih (človek ne jezi se, monopoly, šah, dama, spomin, kartanje, vislice, potapljanje ladjic ...). Mlajšim otrokom beremo pravljice, starejšim pa resne zgodbe ter se o njih pogovarjamo, razvijamo problemska in etična vprašanja. Izmislimo si probleme iz vsakdanjega življenja in prosimo otroka za pomoč pri njihovem reševanju ("Na tekočem računu imam 5000 tolarjev minusa; kaj se bo zgodilo, če kupim nove čevlje za 6000 tolarjev?" V receptu piše, da potrebujem 550 g sladkorja; koliko moram odmeriti na tehtnici, ki ima označene samo dekagrame?"). Bolj ko so starši domiselni, bolj lahko spodbujajo otroke k napenjanju možganov in jim tako krajšajo čas med ležanjem v postelji.

Otroku lahko kupimo ugankarsko revijo, da bo reševal križanke, rebuse, anagrame in druge uganke, ki jih lahko rešuje leže ter si z njimi nevede razvija besedni zaklad, pozornost, prostorsko predstavljivost, spominske sposobnosti in še marsikaj.

Ko bolezen ni prava bolezen
Če opažamo, da otrok pogosto toži, da ga kaj boli, če ga pred odhodom v šolo brez vzroka nenadoma začne boleti trebuh, če želi, da mu izmerimo telesno temperaturo, čeprav je videti zdrav, moramo biti pozorni na njegovo vedenje, povezano s šolo.
Včasih začne otrok "uporabljati" navidezno bolezen kot obrambni mehanizem pred šolo, ki pa lahko preraste v resnične psihosomatske težave. Morda noče v šolo, ker ni dokončal ali ni znal napisati domače naloge. Ali pa bo vprašan, on pa meni, da ne zna dovolj. Če se težave pojavijo že takoj na začetku leta, utegne biti vzrok strog učitelj in/ali nov način dela. Če se sošolci zaradi česarkoli norčujejo iz otroka, bo to prej ali slej izrazil doma. Pozorni moramo biti na morebitno ustrahovanje otroka s strani močnejših in starejših učencev. Tudi šibkost in neuspehe na določenem učnem področju lahko izrazi prek bolezni.

Seveda ni nujno, da težave vedno izvirajo iz šole, vzroki lahko tičijo tudi doma; ločitev staršev, smrt v družini, alkohol ali kriminal v družini ... Vse to utegnejo biti vzroki, zaradi katerih otrok noče v šolo, saj se jih sramuje in se boji, da ga bodo sošolci preveč spraševali in poizvedovali. Misli na to najlažje reši tako, da ostane doma, stran od radovednih in včasih nesramnih vrstnikov, se pokrije z odejo čez glavo in skuša vse skupaj pozabiti.



Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd