Branje z otrokom

Katarina Kesič, prof. defektologije
petek, 30. april 2010

(Foto: Jupiterimages)

Otroci pri učenju branja potrebujejo podporo

Branje je zgolj ena od oblik jezika. Za vse otroke je pomembno, da se naučijo učinkovito uporabljati vse oblike jezika - govorjenje, poslušanje, branje in pisanje. Pri tem učenju pa potrebujejo zanesljivo in spodbudno podporo tako staršev kot šole.

Branje z otrokom

Proces branja vključuje tudi mišljenje in reševanje problemov, ker od nas zahteva vse znanje, ki ga posedujemo. Ves čas moramo dobro razumeti pomen besed in smisel prebranega. Otroci pri branju ene same povedi uporabijo več strategij branja hkrati. Veliko znanih besed prepoznajo že po videzu. Težje in neznane besede pa otrok pogosto prebere oziroma zamenja z že znanimi in odkrije pravi pomen po večkratnem branju (primer: mama - malo - Maja).
Učenje branja je podobno učenju katerekoli druge dejavnosti; poteka vseskozi, z veliko vaje in ob pomoči drugih oseb. Podobno kot pri učenju plesa, vožnje s kolesom ali kuhanja otroci razvijajo bralne (in pisalne) navade na določeni razvojni stopnji.
Na poti do vzgoje dobrega bralca je treba otroka vključevati v sodelovalen odnos z vrstniki in odraslimi, ga naučiti prepoznavati ter povezovati glasove in črke, mu predstaviti različne bralne strategije in mu že od malih nog ponujati čimveč različnih vrst čtiva. To ne pomeni le, da mu je na voljo veliko knjig iz knjigarn in knjižnic, temveč tudi to, da ima nekoga, s katerim bere in se pogovarja o prebranem.

Stvari, ki jih moramo razumeti, preden otrok začne brati

Otroku začnemo brati že takoj po rojstvu, ker tako spodbujamo njegovo pozornost (poslušanje), čustveni odnos in učenje osnovnih izrazov.
Otroku vsak dan vsaj enkrat glasno beremo v nemotečem okolju. Večina staršev se odloči za pravljico pred spanjem.
Če se otrok ne zanima za naše glasno branje, ne smemo takoj vreči puške v koruzo, ampak moramo vztrajati. Napredek se ne pokaže čez noč, ko pa se, je zagotovo velik.
Pomembno je, da beremo tudi starejšim otrokom. Poleg tega naj starši berejo tudi sami; tako bodo vzor otroku.
Branje je sestavljanje pomena iz napisanega besedila in tako vključuje bralčevo mišljenje in čustva (zanimanje, prijetno občutje, sram, strah), ki dodatno vplivajo na razvoj branja.
Predhodno znanje in izkušnje so pomembni za proces učenja branja. Primer: Dva otroka bereta knjigo o živalskem vrtu. Prvi je nedavno obiskal živalski vrt in prebral nekaj knjig o živalih, drugi ne. Kateri otrok bo bolje razumel knjigo?
Otroci morajo videti druge pri branju, poslušati pravljice, zastavljati vprašanja in se pogovarjati o prebranem - v šoli in doma. Tako kot vse oblike jezika tudi branje zahteva sodelovanje.
Branje in pisanje se razvijata vzporedno. Spodbujanje otroka k pisanju v vseh starostih (tudi, če spominja na čečkanje) pomaga k razumevanju povezanosti branja in pisanja.
Otroku mora biti v njegovem okolju na voljo veliko knjig, revij, slikanic in drugega gradiva.
Otroci se morajo naučiti več strategij branja, saj se hitreje naučijo brati, če učitelji in starši pri učenju uporabljajo različne strategije.
Pri branju otrok potrebuje nadzor, da dobi povratne informacije o napakah in razumevanju.