Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Branje z otrokom


(stran 3 od 3)


Otrok med devetim in enajstim letom

Na tej stopnji večina otrok tekoče bere, razume namen branja različnih čtiv in je pri branju večinoma neodvisna od odraslih. Radi prebirajo o temah, ki se dotikajo njihovega življenja in izkušenj ter se radi pogovarjajo o prebranem.

  • Še vedno glasno berite otroku (četudi je samostojen pri branju). Izberite težje in obširnejše knjige, saj otroci na tej stopnji še vedno osvajajo besedni zaklad in podatke o svetu.
  • Če otroka vaše glasno branje ne zanima, poskusite najti temo, ki ga bolj zanima.
  • Uporabo televizije in računalnika omejite na deset do štirinajst ur tedensko.
  • Otroku podarite celoletno naročnino na kako revijo.
  • Oblikujte pravilo: "Najprej domača naloga in učenje, šele nato igra in zabava."
  • Igrajte se igre, ki vključujejo branje. Otroka spodbujajte k reševanju in sestavljanju križank.
  • Otroku pustite, da vam prebira televizijski spored ali vozne rede.
  • Ko potrebujete telefonsko številko, naj jo poišče otrok v telefonskem imeniku.

Mladostnik med enajstim in petnajstim letom

Na tej stopnji je otrok samostojen bralec, ki uporablja branje kot pomemben del vsakdanjega življenja. Bere za zabavo in za pridobivanje novih informacij.

  • Preverite, ali vaš otrok posveča branju dovolj časa. Dobrega bralca lahko vzgojite le, če bo veliko bral tudi zunaj šole.
  • Pretentajte otroka tako, da mu namesto pomivanja posode ponudite branje.
  • Preverjate razumevanje prebranega: "Kaj se dogaja v knjigi? Kakšne lastnosti imajo osebe?" ...
  • Še vedno velja omejitev televizije in računalnika na deset do štirinajst ur tedensko.
  • Pošljite otroka samega v knjižnico in ga prosite, naj prinese knjigo tudi za vas.
  • Otroka opogumite, naj glasno bere mlajšim otrokom ali sorojencem.
  • Za darila izbirajte stvari, ki so povezane z branjem: knjige, didaktične igre, križanke, naročnino na revije, bralne lučke ...
  • Zapomnite si, da je spodbujanje k branju vredno truda.

Dejavniki, ki lahko vplivajo na težave pri branju

V razvoju otroka se lahko zgodi marsikaj, kar vpliva na motnje pri učenju zgodnjih veščin, ki so pozneje potrebne pri osvajanju tehnik branja.

  • Družbeno-ekonomski položaj družine: Starši, ki imajo malo denarja in svoje skrbi usmerjajo k vprašanju, ali bodo otroka sploh lahko preskrbeli, ne bodo zapravljali veliko denarja za knjige.
  • Dolgotrajne bolezni: Dolgotrajna obolenja, denimo astma ali vnetje ušes, lahko vodijo k slabim učnim veščinam. Za bolnega otroka branje zagotovo ni prednostna naloga.
  • Ogroženost družine: Alkoholizem ali uživanje drog pri starših vpliva na otrokov učni razvoj.
  • Izguba družinskega člana: Smrt ali ločitev je za otroka pogosto nerazumljiva. Zapre se vase in nima zanimanja za opravljanje pomembnih učnih dejavnosti.
  • Odsotnost staršev: Otroci staršev, ki so zaradi službenih ali drugih obveznosti pogosto ali večinoma odsotni, utegnejo razviti slabe delovne in učne navade. Takšni starši nimajo dovolj časa, da bi lahko kakovostno brali z otrokom.
  • Starši s težavami pri branju: Če starši ne znajo brati, berejo slabo ali ne marajo brati, je le malo možnosti, da bodo brali svojemu otroku.
  • Starši, ki jim branje ne pomeni veliko: Če se staršem branje ne zdi pomembno, je le malo verjetnosti, da bodo brali svojemu otroku in ga spodbujali k tej dejavnosti.
  • Nenehne selitve: Če se otrok večkrat preseli ali zamenja družino (ločitve, rejništvo, posvojitve), bo večino svoje energije usmeril v prilagajanje novemu okolju in tako zamudil določene učne veščine.
  • Vsakodnevni stres: Obstajajo otroci, ki težko prenašajo vsakodnevne spremembe. Nov dojenček v družini ali večji prepir lahko povzroči dovolj veliko obremenitev, da tak otrok zamudi pomembne razvojne učne veščine.
En sam moteč dejavnik še ne pomeni nujno, da bo imel otrok težave pri branju. Res pa je, da ima statistično več otrok z dejavniki tveganja več težav pri osvajanju bralnih veščin kot otroci brez njih. Res pa je, da so tudi otroci, ki niso v rizični skupini, a imajo ravno tako težave pri branju, ki niso odraz zmanjšanih intelektualnih sposobnosti.

Kako izbrati knjigo, primerno otrokovi razvojni stopnji

Če želite, da bo otrok rad posegal po knjigah, morate paziti, da izberete takšno, ki bo ustrezala otrokovim razvojnim značilnostim. To pomeni, da ne sme biti ne prelahka, ker bi otrok zaradi pomanjkanja novih informacij izgubil zanimanje, ne pretežka, ker bi se otrok počutil nezmožnega ali celo neumnega in bi se znašel v stiski. Ko z otrokom izbirate knjigo, si morata zastaviti naslednja vprašanja:

Prelahka knjiga :|
  • Ali si to knjigo prebral že velikokrat?
  • Ali zgodbo dobro poznaš in jo razumeš?
  • Ali poznaš in razumeš večino besed iz te knjige?
  • Ali jo lahko gladko prebereš?
Ustrezna knjiga :)
  • Ali ti je knjiga neznana?
  • Ali razumeš večji del knjige?
  • Ali je na vsaki strani nekaj novih besed, ki jih še ne poznaš/razumeš?
  • Ali se ti med branjem te knjige še občasno zatakne?
Prezahtevna knjiga :(
  • Ali je na vsaki strani vsaj pet novih besed, ki jih ne razumeš?
  • Ali si večino časa zmeden glede dogajanja v knjigi?
  • Ali se ti pri branju pogosto zatika?




Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd