Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Starostniki in družba


(stran 2 od 2)


Premik v glavi

Tudi v Sloveniji je odnos do starejših včasih naravnost sovražen; razlog za to so tudi aktualna politična kupčkanja, za katera je značilno negativno prikazovanje starosti ter bremena pokojnin in socialnih transferjev, ki se izplačujejo iz pokojninske blagajne. Skupaj s splošnimi družbenimi stereotipi o starejših ljudeh ima to za posledico pomanjkanje spoštovanja. To pa gre tudi – in predvsem – na škodo mladih, ki si z odporom do starejših zapirajo vrata do prenosa znanja in modrosti. S spodkopavanjem spoštovanja do starejših si mladi v resnici nastavljajo past, saj s tem mlajše od sebe učijo odnosa, ki ga bodo ti nekoč imeli do njih.

Dokler ne bo družba kot celota začela na starostnike gledati drugače, ne bo prišlo do pomembnih sprememb v razmišljanju (in posledično v ravnanju s starejšimi). Zato je treba najprej preseči miselni vzorec o nekoristnosti in stroških, ki naj bi jih povzročali starejši ljudje, ki je izrazito poniževalen ter ima negativne psihološke (in posledično tudi ekonomske!) učinke. Niso pomembne samo mladost, moč in hitrost; enako pomembne so tudi izkušnje, preudarnost, modrost. Večina starejših ljudi je po nepotrebnem diskriminiranih, saj so še vedno agilni ter imajo potrebno voljo in energijo za koristen prispevek k skupnosti kot celoti. Pričakovanje daljšega življenja in daljše obdobje staranja ni nekaj slabega; to pojmovanje moramo spremeniti v veselo pričakovanje dolgega in zadovoljivega življenja, tako za starejše kot za mlajše.

Pri spodbujanju medgeneracijskega sožitja in strpnosti pa se morajo tudi starejši bolj posvetiti mladim, jih kdaj povabiti medse in s tem pokazati svojo pripravljenost – ne le za druženje, temveč tudi za izmenjavo pogledov in komunikacijo. Mladi morajo imeti priložnost za učenja od starejših, starejši pa možnost spoznavati mlade kot generacijo prihodnosti, ki se je sposobna spoprijeti z novimi izzivi in ki bo popeljala družbo v napredek – tudi z upoštevanjem nekaterih starejših in tradicionalnih vrednot.

Skrb za starejše

Starost seveda ni vedno tako optimistična, kot smo zapisali doslej; spremljajo jo tudi slabša telesna pripravljenost in zdravstvene težave. Žal je vse manj ljudi pripravljenih in/ali zmožnih skrbeti za obolele starše, ki potrebujejo celodnevno nego. Seveda ni prav, da jih zaradi tega obsodimo brezbrižnosti, malomarnosti ali pomanjkanja ljubezni do staršev; je pač tako, da smo prezaposleni s službo in družino, na dveh koncih hkrati pa preprosto ne moremo biti. Toda to ne pomeni, da se jim ne moremo posvetiti vsaj takrat, ko nam ostane nekaj časa.

Nekaj majhnih, preprostih korakov dela čudeže:

Pokličite jih. Stari ljudje pogosto nimajo več toliko stika z zunanjim svetom, družino in prijatelji kot nekoč. Že kratek klic, vprašanje, kako jim gre, in to, da jim prisluhnemo, jim lahko polepša dan, še posebno, če se poredko vidimo.

Obiščite jih. To velja za ostarele starše in tudi druge stare ljudi, ki jih poznate in za katere veste, da imajo radi družbo, kajti sami ne morejo več toliko hoditi naokrog, kot so nekoč. Presenečeni boste, kako zelo se bodo razveselili vašega obiska samo zato, ker ste se potrudili in jim dali vedeti, da mislite nanje. S starostjo se namreč potreba po druženju povečuje, čeprav velja nasprotno prepričanje. Starejši ljudje osamljenost težje prenašajo kot mladi.

Obravnavajte jih spoštljivo. Ne domnevajte, da je treba s starimi ljudmi ravnati kot z otroci, kar je čisto navaden stereotip. Za sabo imajo dolgo zgodovino in si zaslužijo naše brezpogojno spoštovanje! Zato jim v trgovini pridržite vrata, odstopite jim sedež, prvi jih pozdravite, odnesite jim težko vrečko do stanovanja. Za takšna majhna, vendar spoštljiva dejanja vam bodo hvaležni, vi pa se boste dobro počutili.

Peljite jih ven. Stari ljudje, ki slabše vidijo, morda ne vozijo več avtomobila, zato so jim nekatere lokacije, trgovine, parki … manj dostopni. Razmislite tudi o drugih načinih, kako jim pomagati, denimo s tem, da jih odpeljete po nakupih ali pa nakupe opravite namesto njih. Morda potrebujejo zdravnika?

Vsak je svoje starosti kovač

Za konec si lahko privoščimo še malce okrcati starejšo generacijo, ki je v določeni meri tudi sama pomagala ustvarjati negativno podobo o starostnikih. Veliko upokojencev namreč še vedno sedi doma in se smili samim sebi, namesto da bi se veselili življenja in se dejavno vključevali v družbo. Stvar je namreč nadvse preprosta: življenje si večinoma oblikujemo sami in samo od nas je odvisno, ali bomo zrela leta preživeli dejavno, ali pa se bomo zavlekli v kot in se pritoževali. Takšna bo potem namreč tudi naša starost – in od tega bo odvisno tudi to, kako bodo na nas gledali tisti, ki nam sledijo.

Starost v številkah

  • Ljudje, stari 80 let in več, so najhitreje rastoča populacija; v svetovnem merilu naj bi se ta segment prebivalstva med letoma 2008 in 2040 povečal za celih 233 odstotkov!
  • Po projekcijah ZN se bo povprečna starost po vsem svetu do leta 2050 povečala z zdajšnjih 29 na 38 let.
  • Trenutno je nekaj manj kot 11 odstotkov od 6,9 milijarde svetovnega prebivalstva starejših od 60 let, do leta 2050 pa naj bi se ta delež povečal na 22 odstotkov (takrat naj bi bilo na svetu več kot 9 milijard ljudi). Z drugimi besedami: v bogatem svetu bo vsak tretji prebivalec upokojenec, skoraj vsak deseti prebivalec pa bo imel več kot 80 let.






Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

staranje , starostniki , aktivno staranje , medosebni odnosi

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.