Ivo Mohorič, dr. med., psihoterapevt, bioterapevt, hipnoterapevt, homeopat in psihološki astrolog

(Foto: Jupiterimages)

Freudovski kavč ni le za nevrotične ženske

Pred šestimi leti je diplomiral na ljubljanski medicinski fakulteti, na Univerzi v Bristolu pa je opravil podiplomski študij psihonevroimunologije. Privlači ga svet čustev. Negativna porajajo bolezen, pozitivna človeka spodbujajo. Preseneti nas njegova umirjenost, za katero se zdi, da zdravi že sama po sebi. Priučena, prirojena ali celo podarjena? V njegovem svetu bivajo tudi angeli. Zdravnik Ivo Mohorič verjame v angelska bitja, o človeški omejenosti pa pravi, da je brezmejna. Svojih bolnikov ne dela odvisnih od sebe, saj je pravi odnos tisti, ki napolnjuje oba. Ni deloholik, uživa v pogovorih, navdihuje ga literatura, oglaševanje pa je zanj najhujša satanstvo. Današnja družba je po njegovem mnenju sprijena in poraja nevrotične otroke. O sebi meni, da je racionalist, drugi v njem vidijo sanjača.

Končali ste študij medicine in se odločili za zelo samosvojo pot v Žireh. Ali vas niso nikoli premamile velike klinike in fenomen bele halje?
Ne, nikoli. V bistvu sem nekonvencionalen človek. Na človeško življenje poskušam gledati veliko širše. Lahko bi postal kirurg, vendar dobro vem, da to ne bi bilo zame. Bolj kot telesni, fiziološki procesi me zanimajo psihološki, kjer lahko upoštevam tudi transcendenco. Duševnost in telo govorita isti jezik. Moja pot je jasna: poskušati upoštevati vse te razsežnosti, nikoli pa nisem gradil iluzije, da bi dajal poseben pomen pomembnosti zdravniškega poklica.

Ali je bilo polje uradne medicine premajhno, da se preizkušate tudi v komplementarni medicini, psihoterapiji, terapevtski hipnozi in homeopatiji?
Medicina je temelj in bi jo moral poznati vsakdo, ki se ukvarja z zdravljenjem človeka. Nekaterim je dovolj, meni pa samo del človeka ne zadošča, želim videti celoto. Človek ni samo biološki stroj, je predvsem duševno in duhovno bitje. Morda sem na področju sinteze telesa in duševnosti lahko boljši in je prav to moje poslanstvo, to pa ne pomeni, da ne spoštujem kirurgov in splošnih zdravnikov. Gre za to, da sem pri odločitvi poslušal sebe in sledil svojim sanjam, temu, kot sam vidim in občutim človeka ter življenje.

Med ljudmi slovite za dobrega psihoterapevta. Smo Slovenci še vedno zadržani do freudovskega kavča?
Da, še vedno smo zelo zadržani do psihoterapije in psihiatričnega kavča. Pri psihoterapiji je ključen odnos, saj prav ta zdravi. Sicer pa je terapevtska tehnika lahko karkoli, pomembno je, da se v človeku nekaj premakne, da se sproži proces. Neobčutljivemu tipu človeka ustreza samo akupunkturna igla, saj tako lažje verjame v proces zdravljenja, pri občutljivih osebah pa lahko uporabim tudi druge tehnike. Ko govorim o zadržanosti Slovencev, ne želim reči, da bi morali biti vse življenje odvisni od psihoterapevta - pretiravanje lahko vidimo pri Američanih, ki gredo celo tako daleč, da se pred vsako odločitvijo posvetujejo s psihiatrom - lahko pa z njegovo pomočjo presežemo ali se osvobodimo marsikaterega negativnega življenjskega vzorca. Veseli me, da se pri nas vse več ljudi odloči za psihoterapevtsko zdravljenje zaradi osebnostne rasti.

Kaj Slovenke in Slovence najbolj teži? Zaradi katerih težav najpogosteje poiščejo psihoterapevtsko pomoč?
Slovenski narod je pesimističen, depresiven, fobičen, obtežen s krivdo in pesimizmom. To so kolektivni vzorci, h katerim je veliko prispevala Cerkev s poveličevanjem trpečega človeka na zemlji, tej "solzni dolini". Potrebne bodo še generacije, preden se bomo teh strahov vsaj nekoliko osvobodili. To nas določa, tako pri duševnih stanjih in težavah kot pri telesnih. Duševni procesi se prej ali slej odrazijo na telesu. Vsi smo po malem nevrotiki. Če konflikti niso prehudi, se oblikujemo sami oziroma nas obrusi življenje, če pa gre za globlji konflikt, je potrebna psihoterapevtska pomoč. Samo človek, ki je realizirana osebnost, se je uresničil. In takih ljudi na svetu ni tako malo. Osebno zelo cenim filozofa Osha, njegova filozofija zen budizma mi je najbližja.

Kako pomembno je v terapevtskem odnosu zaupanje? Ali vam bolniki zaupajo?
Zaupanje je proces, ki se gradi. Človek zaupa drugemu v tolikšni meri, kot zaupa sebi. Večina mojih bolnikov si ne zaupa dovolj.

Kako bolna je naša duša?
Bolezen je krik užaljene duše. Nikoli ni bolno samo koleno, vedno gre za destabilizacijo tudi na drugih področjih. Nekateri želijo samo to, da jim odpravim bolečino, in teh seveda ne bom silil, naj poskušajo v življenju kaj spremeniti. Dovzetnejšim ljudem pa pojasnim, kaj naj spremenijo v svojih življenjskih vzorcih. Pri 40 odstotkih mojih bolnikov gre za psihoterapevtsko zdravljenje. Slovenci se namesto da bi sledili svojim ciljem in željam, bolj obremenjujejo z drugimi; kaj bodo drugi rekli.

V kolikšni meri je pri ljudeh še vedno navzoč stereotip, da je psihoterapija le za zdolgočasene, nevrotične ženske?
Tako lahko misli samo človek, ki se svojih čustev sploh ne zaveda. Včasih so rekli: Opus magnum; ne gre za fizično delo človeka, ampak za to, da se ozavesti. In prav temu ljudje namenjamo najmanj pozornosti. Psihoterapija ni nobena kaprica žensk. Žal še vedno velja stereotip, da so ženske poslovnežev depresivne in osamljene. Vendar se moramo ob tem vprašati, kdo je bolj bolan: poslovnež, ki dela od jutra do večera in se boji odnosa, ali ženska, ki ga čaka doma in hrepeni po odnosu. Odnosi so ključni, na tem področju pa Slovencem zelo šepa, saj so odnosi pogosto zelo problematični. Človek včasih še sam s sabo težko živi, partner pa je naše ogledalo. Skozi odnos se odpirajo stare rane, stari vzorci. Partnerstvo nas kali. Veliko resnice je v tem, da sebe pogosto spoznavamo prek partnerja, ki nam nastavlja ogledalo. Dejstvo je, da je veliko zakonov mrtvih, obstajajo le na papirju, odnosa pa ni. To vodi v kronično nezadovoljstvo in posledično v depresijo.

Čeprav pri svojem delu ne izpostavljate zakonskega svetovanja, je vaše psihoterapevtsko zdravljenje zelo uspešno, uspehe pa žanjete tudi pri zdravljenju neplodnosti.
Moj prispevek je samo v tem, da se dotaknem blokade, ki tako popusti. Pri težavah z zanositvijo lahko blokade izvirajo iz otroštva. Včasih matere pripovedujejo, kako so trpele med porodom, in majhna deklica to lahko potlači na območje nezavednega, podzavesti, to pa pogosto onemogoča zanositev. To je lahko eden od razlogov, nekaterim pa izkušnja starševstva ni dana. Včasih se naše želje in to, kar nam je v življenju namenjeno, zelo razlikujejo.

Bioenergija, hipnoza, psihoterapija, homeopatije so zelo neotipljiva področja zdravljenja, in vendar pri ljudeh sprožajo procese zdravljenja.
Veliko stvari v življenju ne "vidimo". Niti enega čustvenega stanja ne moremo videti. Smo konkretna bitja in največkrat sprejmemo samo to, kar vidimo. Bioenergetsko polje človeka je zdaj znanstveno dokazano. S petimi čutili ne moremo videti subtilnih energij, to pa ne pomeni, da ne obstajajo. V tridesetih letih prejšnjega stoletja so se znanstveniki norčevali iz naprave EEG, s katero slikamo električne tokove možganov. Poskuse so imeli za neumnost, zdaj pa je EEG že dolga leta uveljavljena diagnostična metoda."

Z bioenergijo zdravite. Je bioenergija neusahljiv vir? Lahko zdravite tudi sebe?
Ko gre za zdravljenje z bioenergijo, se moramo zavedati, da terapevt ne daje nič svojega, zato je povsem zmotno prepričanje nekaterih terapevtov, da se morajo "polniti". Vsak zdravnik je tudi bolnik. Bolezen je razvojni izziv, ki je za človeka zelo pomemben. Rasteš lahko le tam, kjer so težave in bolečina, saj te čistijo. Sam shajam brez izbranega zdravnika. Če zbolim, in to se zgodi redko, si pomagam s homeopatskimi zdravili in z drugimi metodami, ki jih izvajam sam.

Misel na smrt ljudi plaši, zato o njej ne želijo govoriti. Ali vas smrt bolnika zelo prizadene?
Z mislijo o minljivosti bi se moral ukvarjati vsakdo, saj bi bile potem naše težave veliko manjše in veliko manj bi se obremenjevali z nepotrebnimi malenkostmi. Sicer pa se moramo zavedati, da končne minljivosti ni, saj je energija neuničljiva. Ne verjamem v cerkveni koncept pekla in nebes, verjamem pa v neminljivost človekove zavesti. Smrt vsakega bolnika me zelo prizadene in potre. Lagal bi, če bi trdil drugače, saj hkrati z njim umre del mene.

Zdravite tudi s hipnozo, ki je bila včasih v domeni čarodejev, zdaj pa se z njo ukvarjate zdravniki.
Hipnozo kot terapijo so že v prazgodovini uporabljali že svečeniki, seveda pa klinična terapevtska hipnoza nima nič skupnega z odrsko, saj pomaga pri soočanju s problematičnimi vsebinami. Terapevtska hipnoza je psihoterapija v stanju spremenjene zavesti, je stanje zožene pozornosti, ne pomeni pa spanja. Največji strokovnjak v Sloveniji, ki se s hipnozo ukvarja že več kot trideset let, je prof. dr. Marjan Pajntar, pri katerem sem tudi sam črpal znanje o hipnozi. V hipnozi privrejo na plan tudi vsebine, ki si jih človek zavestno ne zapomni, z njo pa lahko zdravimo depresivna, anksiozna in celo fobična stanja ter psihosomatske bolezni.

Ali je bolnike strah hipnoze?
Večina ljudi ima veliko predsodkov o hipnozi. Strah jih je izgube nadzora in tega, da se ne bodo spomnili, kaj se je z njimi dogajalo med terapijo. Hipnoza je zelo uspešna oblika terapije, vendar jo premalo uporabljamo.

V vašo ordinacijo prihajajo tudi hudo bolne osebe, ki so izčrpale vse možnosti uradne medicine in v vas vidijo še zadnje upanje. Ali lahko ozdravite take bolnike?
Pomembno je, da jim ne vzamemo upanja. Neki zdravnik je nekoč dejal, da ni neozdravljivih bolezni, so le neozdravljivi ljudje. Dovoliti si moramo nekoliko širši pogled: nekdo, ki je zbolel za rakom, se je zelo trudil ter poskusil vse, da bi ga premagal, a je kljub temu umrl. Duša se je očitno tako odločila in je končala tukajšnje potovanje. Mi ne poznamo duhovnega namena in z našimi očmi zelo težko sodimo. Smrt doživljamo kot neuspeh in še vedno smo naravnani na kvantiteto. Kaj pomaga živeti sto let, če je bilo življenje prazno in nekakovostno.

Ali je še daleč dan, ko bo uradna medicina v Sloveniji priznala komplementarno medicino in s tem ločila zrnje od plev, prave terapevte od šarlatanov?
Sčasoma se bo to zgodilo in Slovenija bo morala zakonsko urediti področje komplementarne medicine. Homeopatija ni uradno priznana samo pri nas, v Albaniji in v Srbiji. Zelo težko je napovedati, kdaj se bo to zgodilo. Lahko se zamenja en sam človek, pa bo vse drugače. Zagotovo bo prišlo do tega, da bo komplementarna medicina postala veja medicine. Običajno je v praksi tako, da so najbolj problematični terapevti in zdravilci, ki se javno zelo izpostavljajo.

Koliko terapevtom v Sloveniji bi zaupali svoje zdravje?
No, sposobnih in kakovostnih terapevtov ni tako malo, vsekakor pa je več takšnih, ki jim ne bi zaupal. Štiriletni študij psihološke astrologije mi je o človeku kot duševnem in duhovnem bitju dal več kot ves študij medicine. Z njeno pomočjo lahko vidimo psihodinamiko v človeku. Naloga vsakega zdravnika je, da v človeku prebudi notranjega zdravnika, ki je že v njem, vendar se tega ne zaveda.

Mojca Cepuš

Mojca Cepuš svetovanje o prehrani Svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje, certificirana nutricistka.

Vsi Viva strokovnjaki