Zakaj so slovenski mladostniki pretežki?

(Foto: Shutterstock)

Izsledki raziskave Inštituta za varovanje zdravja RS, ki je ugotavljala težo otrok in mladostnikov med 6. in 19. letom, trajala pa je od decembra 2008 do maja 2009, vzbujajo skrb. Vsak četrti slovenski otrok oziroma mladostnik ima čezmerno telesno težo, predebelih je že 28,9 odstotka mladostnikov. Število pretežkih otrok se je v dobrih dvajsetih letih drastično povečalo - za skoraj 14 odstotkov (dostopno na ivz.si).

Strokovnjaki so začeli z intenzivnim izvajanjem preventivnih dejavnosti, ki si prizadevajo za zdrav življenjski slog otrok in mladostnikov, vendar pa so strogo omejene na prehranjevanje in rekreiranje, torej zgolj na telesno zdravje otrok in mladostnikov, ne upoštevajo pa njihovega duševnega zdravja. Tako reševanje tega problema ostaja na ravni ukvarjanja s simptomom, s hrano, kar pa ne odpravlja dejanskih razlogov za nastanek tovrstnih težav. To vprašanje je namreč treba obravnavati celostno, torej tudi s psihologizacijo problema čezmerne teže otrok in mladostnikov.


Današnji življenjski slog

V obdobju pozne moderne se je življenjski slog družine in njenih članov, ki ima največji vpliv prav na medsebojne odnose, zelo spremenil. Prenapolnjen urnik je le eden od dejavnikov, ki pomembno vplivajo na povezanost/odtujenost družinskih članov, neposredno pa tudi na (ne)zdrav življenjski slog. Redke so družine, ki jim uspe med tednom skupaj zaužiti vsaj en obrok na dan, prav to pa je že od nekdaj pomenilo veliko več kot le prehranjevanje. Skupno obedovanje ima namreč značilnosti obreda, ki omogoča druženje, povezovanje, gojenje in ohranjanje zadovoljujočih odnosov. Celodnevne obveznosti pa zahtevajo hranjenje "zunaj", torej zdoma, s čimer se povečuje obseg uživanja nezdrave, hitre hrane, ki je prejšnje generacije tako rekoč niso poznale, vsekakor pa ne v takšnem obsegu.

Vse manj telesno dejavni

Lahko bi sklepali, da so obveznosti, ki se pogosto končajo šele pozno zvečer, tudi razlog za to, da so otroci in mladostniki vse manj telesno dejavni. Podatki slovenskih raziskav kažejo, da kar 86 odstotkov otrok in mladostnikov med tednom preživlja prosti čas pasivno, saj pred računalniki ali televizijskimi sprejemniki preživijo po več kot pol ure na dan, vsakodnevno telesno dejavnih pa je samo slabih 40 odstotkov slovenskih mladostnikov (dostopno na ivz.si).

Raziskave še ugotavljajo, da so mladi gibalno in telesno manj sposobni. Slovenski šolarji in dijaki na vsakoletnih šolskih športnih testiranjih dosegajo čedalje slabše rezultate. Hkrati z upadanjem deleža redne dnevne telesne dejavnosti se povečuje obseg sedečega življenjskega sloga, predvsem preživljanje prostega časa pred računalnikom. Vsakodnevna igra otrok in mladostnikov se je spremenila. Iz narave, okolja, se je preselila v dom, v zaprte prostore.
Članek se nadaljuje »


Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki