Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Zakaj so slovenski mladostniki pretežki?


(stran 3 od 3)


Hrana kot nadomestilo za psihološke potrebe

Kaj torej naši otroci in mladostniki nadomeščajo s hrano, katere temeljne psihološke potrebe poskušajo potešiti na ta ponesrečen, za njihovo zdravje in življenje škodljiv način?

Podobe za ustvarjanje načinov zadovoljevanja psiholoških potreb otrok dobiva v odnosih z drugimi. Miti in stereotipi o prehranjevanju ter z njim povezanim "zdravim" videzom izgubljajo moč, zlasti v urbanih okoljih. Bolj zakoreninjena pa so "vzgojna" prepričanja, ki jih starši še vedno uporabljajo pri spodbujanju otroka k hranjenju. Hrana je še naprej pogosto orodje staršev za nagrajevanje in kaznovanje, izsiljevanje, pogojevanje … Hrana služi za številna manipulativna sporočila pri vzpostavljanju čustvene odvisnosti otroka nase ("priden/pridna si", "pravi fant si", "pojej zame, za …", "zdaj te bom pa res imel/a rad/a", "razočaral/a si me", "ne spoštuješ me, ker ne poješ tega, kar sem ti pripravil/a" in podobno).

Na čezmerno težo je treba gledati tudi kot na obliko manifestiranja nezadovoljstva, stisk, preobremenjenosti … Ugotovitve omenjene raziskave je mogoče povezati z izsledki raziskav o telesnem in duševnem zdravju slovenskih otrok, ki govorijo o njihovi preobremenjenosti, o nezmožnosti prenašanja (samo)pričakovanj, povezanih z njihovo aktivno udeleženostjo in uspešnostjo v šolskem in obšolskem delu.

Prepričanje, da lahko hrana služi kot tolažba, si otroci ustvarijo tudi na osnovi navad svojih staršev, od katerih se tudi sicer učijo (ne)uspešnega zadovoljevanja potreb. Ob prehodu v puberteto in adolescenco začnejo mladostniki tešiti svoje potrebe še na druge, zanje destruktivne načine, ki se lahko razvijejo v zasvojenost (alkohol, cigarete, mamila, internet …). Slovenski najstniki imajo vse več težav v duševnem zdravju, povečuje se tudi delež srednješolcev s težavami v duševnem zdravju (dostopno na siol.net).

Rešitev?

V sodobni zahodni družbi je hrana še veliko več kot zgolj eksistenčna nuja, predvsem pomeni mašilo za tešenje psiholoških potreb. Osamljenost, odtujenost, nezadovoljstvo, nesrečnost, preobremenjenost, nezmožnost … vse to so posledice, s katerimi se sooča sodobni človek in jim le stežka ubeži, zato mora razviti strategije, s katerimi bi bolje ohranil nadzor nad svojim življenjem.

Težave s čezmernim hranjenjem govorijo o pomanjkanju zadovoljujočih odnosov v otrokovem življenju, o pomanjkanju načinov, kako uspešneje zadovoljevati svoje temeljne psihološke potrebe. Zato razlogov za tolikšen delež pretežkih otrok ne gre iskati le v prehranjevalnih in življenjskih navadah otrok ter mladostnikov, tudi ne v premajhnem nadzoru nad oglaševanjem hrane in pijač. To so le tveganja sodobne družbe, ki jih je nemogoče v celoti nadzirati in so del posameznikove izbire, ki pa je odvisna od siceršnjega (uspešnega) vsakdanjega zadovoljevanja psiholoških potreb. Otrokom in mladostnikom je treba pomagati in jih spodbujati k učinkovitejšim izbiram za zadovoljevanje potreb v razmerju z vrstniki in domačimi ter tako zaustaviti razsežnosti XXL-generacije.





Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd