EFT: Za zbrano in mirno vožnjo

(Foto: Grega Žunič)

Promet je postal tako samoumeven del našega življenja, da mu ne posvečamo veliko misli, vsaj kadar poteka gladko. Kadar pa se kaj zatakne, nas to lahko popolnoma iztiri. Zelo hudo je, če smo udeleženi v prometni nesreči, obstajajo pa tudi manjše nevšečnosti, ki nam lahko zagrenijo življenje, če jim to dopustimo.

Začnimo z manjšimi zgodbami in si oglejmo, kako vplivajo na nas in naše življenje.

Še preden sem se začel učiti vožnje, sem vedel, da to ni zame, pač nisem tehničen tip! To se je pokazalo tudi med urami vožnje, saj je celo inštruktor potrdil, da sem nespreten. Oba sva se pripravila na dolgo sodelovanje – in res trajalo, preden sem opravil izpit. Čeprav že dvajset let vozim brez večjih težav, nerad prevažam druge, saj bi opazili, kako nespreten sem …

Danes bi se skorajda zaletel! Butelj v mercedesu se je – namesto vožnji – posvečal blondinki na sovozniškem sedežu in brez smerokaza zapeljal na moj pas. Za las je šlo! Bil sem priseben, hitro sem zasukal volan in zavrl, sicer bi se zaletela! Kaj pa on? Še opazil ni! Jaz pa sem bil še dvajset kilometrov naprej ves iz sebe, zaradi česar sem prevozil rdečo luč …

Za mano vozi brez prave varnostne razdalje! Hoče prehitevati, pa nima kje –  vsi bi bili radi po službi čimprej doma. Vidim ga v vzvratnem ogledalu, oči ima izbuljene od napetosti in preklinja. Kaj hoče od mene? Sem mar jaz kriv za gnečo? Nato mi še potrobi. Kaj se pa gre!?

Imela sem prometno nesrečo, z menoj je vse v redu, ampak avto je totalka. Mož me je opozarjal, naj v takem vremenu ne vozim, ampak nekaj me je gnalo na pot. Saj bom previdna, sem si rekla. In sem bila – do nekaj kilometrov pred domom, ko sem začela razmišljati, kaj bom pripravila za kosilo … Na ovinku me je zaneslo v ograjo in avto je nekajkrat obrnilo. Čisto sem pretresena, še policist je rekel, da sem sama kriva, pa še mož me bo napadel z znanim: "Saj sem ti rekel!" Kje bom dobila denar za nov avto, če pa še ta ni odplačan? Povrhu se je sin začel učiti vožnje, pa ne bo imel česa voziti … Kako sem bom vozila v službo, zamenjati bom morala po dva avtobusa v vsako smer … No, pa so šli k vragu prihranki za počitnice …

Kot noji

Zgodbe so različne, vsem pa je skupno dvoje: dogodek in naš odziv nanj. Na nekatere neprijetne dogodke ne moremo vplivati, življenje nam jih pač prinese naproti, marsikatere pa sprožimo sami, ker ne poskrbimo pravočasno za energetsko (zdaj že vemo, da ta potegne za sabo tudi nevrofiziološko, miselno in čustveno) predelavo.

Nasprotno, dovolimo, da se neprijetne vsebine kopičijo, ko pa zanje zmanjka miselnega prostora (to se zgodi hitro, saj ta obsega samo nekaj odstotkov delovanja možganov), jih potlačimo v nezavedno. Počutimo se kar uspešne, saj možgani lahko meljejo kako drugo (pogosto tudi neprijetno vsebino), resnica pa je znana: naš problem se povečuje, saj se z njim ne ukvarjamo dejavno, pač pa dovolimo nezavednemu, da ga obravnava po svoje. Nevrofiziološki procesi (v tem primeru stresni) veselo potekajo naprej, nam spodkopavajo zdravje, jemljejo spanec, onemogočajo, da bi živeli polno, živo življenje. Po nojevsko zakopljemo glavo v pesek in čakamo, kaj bo. Mimogrede, noji tega sploh ne počnejo – odzivajo se ustrezneje od nas, namreč sproti.
Članek se nadaljuje »


Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Vsi Viva strokovnjaki