Kdo so bumerang otroci in kako naj jim starši postavijo meje

(Foto: Jupiterimages)

V življenju se pripeti marsikaj in tudi naše otroke lahko kot strela z jasnega doletijo ločitev, partnerjeva smrt, izguba službe itn. V najhujšem primeru se lahko znajde na cesti, zatočišče pa poišče – le kje drugje – v svojem primarnem domu. Odraslim otrokom, ki so že živeli samostojno, vendar se nenadoma vrnejo domov, pravimo bumerang otroci. Takšna vrnitev za starše pomeni določeno tveganje in finančno breme, ki lahko – če se pretirano trudijo, da bi otroku pomagali so vnovične samostojnosti – celo ogrozi njihovo finančno prihodnost.

Otroka seveda sprejmite, saj ste vendarle njegovi starši. Toda pomembno je, da čustva takoj potisnete vstran, nato pa se z njim dogovorite, kako in koliko časa mu lahko pomagate. Odrasel otrok, ki živi doma, namreč spravi družino v posebne okoliščine. Kot odrasla oseba mora razumeti, da od njega pričakujete, da se bo osamosvojil, toda dokler živi pod vašo streho, bo živel po vaših pravilih. Bumerang otroci se namreč pogosto vedejo kot pravi otroci.

Ne dopuščajte takega vedenja; opomnite jih, da so odrasle osebe:
  • Najprej postavite osnovna vprašanja: kako dolgo namerava ostati? Koliko je pripravljen prispevati? Katera gospodinjska opravila bo opravljal?
  • Odkrito se pogovorite o stvareh, kot so: obiski (kdo lahko pride, kako pogosto, kako dolgo lahko ostane, ali lahko prespi), glasba (glasnost, kako pozno), prepovedane substance, zabave (jih dovolite – kaj pa takrat, ko vas ni doma?), domače živali, skrb za otroka (s seboj utegne pripeljati svojega otroka), spoštovanje do vas nasploh, finančni prispevki (hrana, pijača, elektrika itn.). Pomembno je, da jasno postavite meje, da ohranjate ravnovesje med željo po tem, da pomagate otroku, in njegovo željo po neodvisnosti. Če naredite vrnitev domov preveč udobno, mu s tem delate slabo uslugo.
  • Skupaj postavita cilje. Morda mu finančna sredstva ne omogočajo takojšnje osamosvojitve, toda z nekaj načrtovanja lahko ta cilj dosežete skupaj. Omogočite mu varčevanje, da bo lahko nekoč znova zaživel na svojem.
  • Določite časovni okvir: koliko časa lahko ostane doma? Čas določite sporazumno. Nekaterim otrokom bo to samoumevno, drugi bodo iskali izgovor za izgovorom, da bi lahko ostali čim dlje. Ne glede na razlog, zaradi katerega se je otrok vrnil, se mora prej ali slej znova osamosvojiti.
  • Dogovorite se o delitvi stroškov. Odrasel otrok, ki se vrne domov, naj prispeva sorazmerni delež stroškov; nekateri strokovnjaki celo svetujejo, naj starši zaračunavajo najemnino. Če je nezaposlen, naj namesto finančnega vložka doma pomaga bolj, kot bi sicer. Določite, koliko si lahko privoščite pomagati; vedite, da imajo otroci pred sabo še celo vrsto let za zagotavljanje svoje finančne varnosti, vi pa precej manj. Ironično: če boste ravnali nespametno, utegnete biti na stara leta celo finančno odvisni od otrok!
  • Odrasel otrok naj sam skrbi zase: kuha, pere, lika itn. Če so obroki skupni, mu hrane ne pripravljajte posebej.
  • Ne dovolite, da bi se razpasli nejevolja in zamera. Če menite, da gre otrok čez rob, mu to dajte vedeti. Razložite, da mu s tem, ko ste ga sprejeli domov, delate uslugo.

Najpomembneje je, da otroka nenehno spodbujate k vnovični osamosvojitvi. Bolj ko ga boste pestovali, slabšo uslugo mu boste delali, saj se bo tedaj, ko bo spet sam, težje znašel, od doma pa bo šel pozneje. Ko se znova postavi na noge, ga torej pošljite v svet samostojnosti. Predvsem pa – partnerja držita skupaj in se pri odločitvah, ki zadevajo odraslega otroka, podpirajta!
Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Vesna Plevnik Vodušek

Vesna Plevnik Vodušek dr. med. spec. pediatrije

Vsi Viva strokovnjaki