Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Osebe z motnjo v duševnem razvoju in intimnost

Imeti rad in biti skupaj

Spolnost je najlepši in najobčutljivejši del človekovega življenja, plod naših osebnih izkušenj in osebnostnih lastnosti. Na drugi strani je spolna identiteta bolj kot katerikoli segment človeškosti odvisna od budnega očesa širše javnosti. Tudi zato so ljudje z večjo ali manjšo stopnjo duševne prizadetosti in tisti z duševno motnjo toliko bolj ranljivi.

Spolnost je "rezervirana" predvsem za, grobo rečeno, "bistro pamet in lepa telesa". Poosebljajo jo vrhunski modeli, filmski igralci in "inteligentni" posamezniki. Na cesti pozdravimo zdravega fanta in dekle, ki se objemata, in pomislimo: "Res lepo! Blagor njima!" Kaj pa, če na klopci vidimo v objemu fanta in dekle z Downovim sindromom? Ali fanta z motnjo v duševnem razvoju (MDR) in zdravo dekle? Njihova ljubezen je globlja in trajnejša. Pravica do intimnosti ni le njihova osnovna pravica - naša dolžnost je, da jim pri tem pomagamo. Strokovnjaki in starši, ki živijo in delajo z njimi, vedo, da utegnejo biti njihova čustva globlja in trajnejša.

POROKA, OTROCI?

Po besedah profesorja defektologije, Marijana Lačna, direktorja Zavoda Črna na Koroškem in avtorja knjige Odraslost, pri osebah z MDR s poroko ne bi smelo biti težav, številni si jo v resnici srčno želijo. Toda pred tem bo treba temeljito spremeniti enega od najbolj diskriminatornih zakonskih določil, določilo, ki osebam z MDR jemlje opravilno sposobnost. Bolj zapleteno je vprašanje otrok: na eni strani velja pravica do izbire, na drugi pa odgovornost za vzgojo otrok, ki osebe z MDR postavlja v še težji položaj. Dilemo bo treba v bližnji prihodnosti rešiti tako na splošni kot na individualni ravni.

V Zavodu Črna so v skladu z razmišljanjem, da ima vsak posameznik z MDR pravico do spolnosti, do spolne vzgoje in do informacij, ki so ključne za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb, že pred leti začeli uvajati možnosti za normalizirano življenje v dvoje. Kaj so dosegli? Prof. Lačen pravi, da zelo preprosto stvar: spolnost oseb z motnjo v duševnem razvoju ni več na repertoarju njihovega razmišljanja in polemik. Preprosto je postala njihova vsakdanjost. Vsakdanjost, ki pomeni pravico do ljubezni, pravico da so skupaj, pravico do skupnega življenja. To pravico oseb z MDR vse bolj uresničujejo z zagotavljanjem bivanjskih razmer, ki pomenijo veliko več kot zgolj načelne besede. V Sloveniji deluje kar nekaj bivalnih skupnosti, v katerih je normalizacija življenja oseb z MDR - tudi na področju spolnosti - postala vsakdanjost.

KAJ MENITE O INTIMNOSTI?

Marijan Lačen ugotavlja, da se je za posameznike z MDR v zadnjem desetletju doreklo veliko stvari, vendar razmišlja tudi o tem, kakšno je mnenje laikov, in ne samo stroke. Ugotavlja, da glede spolnosti oseb z MDR obstajajo predsodki, zlasti v najširši družbeni zavesti, torej pri ljudeh, ki z njimi niso v vsakodnevnem stiku. Stopnjo ozaveščenosti so z anketo izmerili študentje defektologije, in sicer za potrebe okrogle mize z naslovom Spolnost in duševna prizadetost (rezultati so v okvirčku). Profesor Lačen opozarja, da izidov ankete ne moremo posploševati, kljub temu pa nakazujejo, da je mnenje anketirancev, ko gre za splošen, širši družbeni odnos do spolnosti ljudi z MDR, dokaj kritično. Kar zadeva oseben, neposreden odnos z osebo z MDR, je le-ta bolj pozitiven in spodbuden. Podoben je tudi položaj v naši družbi; ljudje, ki imajo ali želijo priti do informacij o osebah z MDR, so do njih bolj naklonjeni - in obratno.

S FIGO V ŽEPU

Zanimivo si je ogledati nekaj opisnih komentarjev k anketi:

Spolno življenje da, nikakor pa ne otrok. Da, zavzemam se za njihovo spolnost, vendar je pri tem potrebna previdnost, saj takšni ljudje ne morejo predvideti posledic. O tem premalo govorimo, preveč si zatiskamo oči. S takšnimi ljudmi je treba na tem področju ravnati tako kot z vsemi drugimi. Popolne svobode ne morejo imeti, ker je nima nobena bolna oseba.Veliko ljudi misli, da osebe z motnjo v duševnem razvoju sploh nimajo spolnega življenja.

Trajna ali vsaj trajnejša vez je možna samo med sorodnimi dušami, približno enako izobraženimi oziroma sposobnimi. Marijan Lačen v nadaljevanju knjige ugotavlja, da so zanimive izkušnje, ki kažejo, da se marsikdo opredeljuje s figo v žepu; ko je postavljen v konkretno situacijo, se izkaže, da je bila pozitivna naravnanost le načelna, v resnici pa je človek poln predsodkov. Prav ta skrita, osebna razmišljanja so tista, na katera moramo biti pozorni pri ustvarjanju dejanske pozitivne usmerjenosti ljudi, ko gre za vprašanje spolnosti oseb z MDR.

NEKOČ IN DANES

Čeprav bo o spolnosti pri osebah z MDR treba še veliko govoriti in oblikovati stališče, ki bo te posameznike postavilo v povsem enakovreden položaj, je bilo v minulih desetih letih vendarle že ogromno storjenega. Sprejet je bil razmeroma sodoben zakon o šolanju oseb s posebnimi potrebami, stroka se je opredelila o pomenu njihove integracije, dorečena so vprašanja, ki se nanašajo na njihovo življenje v odraslosti.Paleta deklariranih pravic oseb z MDR je dokaj široka: nekatere so občečloveške, druge so specifične. Pomembno je, da so sprejemljive za vse ljudi. Tiste, ki niso, veljajo ali, bolje rečeno, so veljale za tabu. So torej nekaj, kar še nedavno ni spadalo med pravice oseb z MDR. Po zaslugi Delhijske deklaracije iz leta 1995 (sprejela jo je mednarodna liga za pomoč duševno prizadetim), ki je dopolnila deklaracijo iz leta 1971, se tudi tabuizirana področja vse bolj ukoreninjajo v zavest širšega kroga ljudi. Poleg pravice do spolnosti v njej najdemo pravico do samostojnega bivanja (osebe z MDR imajo pravico zaživeti zunaj družinskega kroga) in pravico do dejavnega življenja (začne se pri preprostih prvinah senzomotoričnih dejavnosti in konča pri športnih dejavnostih s prvinami tekmovalnosti).

Tudi vprašalnik, ki ga je Marijan Lačen v zadnjih letih ponudil udeležencem svojih predavanj, je nazorno nakazal, da se je odnos do spolnosti oseb z MDR v zadnjih desetih letih spremenil bolj kot katerokoli drugo mnenje javnosti in vseh, ki so s temi osebami tesneje povezani. Kar tri četrtine vprašanih ima pozitiven odnos do te pravice oseb z MDR. Leta 1991 je na vprašanje, ali imajo osebe z motnjo v duševnem razvoju pravico do spolnosti, pozitivno odgovorilo le 38 odstotkov vprašanih, leta 2001 pa že 73 odstotkov vprašanih.

Anketa, ki so jo opravili študentje defektologije (1998):

Ali menite, da slovenska javnost podpira spolno življenje oseb z motnjo v duševnem razvoju?
DA - 14 % NE - 86 %

Ali menite, da imajo osebe z motnjo v duševnem razvoju svobodo pri izbiri partnerja?
DA - 44 % NE - 56 %

Ali menite, da družba in stroka s splošnimi stereotipi kakorkoli usmerjata spolno življenje oseb z motnjo v duševnem razvoju?
DA - 78 % NE - 22 %

Če bi imeli v družini odraslo osebo z motnjo v duševnem razvoju, ali bi jo podpirali pri uresničevanju spolnih potreb?
DA - 90 % NE - 10 %

Ali bi podpirali spolno partnerstvo vašega zdravega otroka (sorodnika, prijatelja) z duševno prizadeto osebo?
DA - 45 % NE - 55 %

Komentar:
Prof. Marijan Lačen:

"Vsi starši so zaščitniški do svojih otrok, ne le tisti, ki stojijo ob strani otroku z MDR. Za vsakega starša je njegov otrok vedno le otrok, res pa je, da je pri teh starših to veliko bolj izrazito. Zato so ob spoznanju, da se njihov mladostnik zanima za spolnost, pretreseni, 'blokirani'. Lažje jim bo, če bodo izhajali iz otrokovih potreb, med katerimi je res precej težavno krmariti. Otrok namreč potrebuje vodstvo in svobodo hkrati. Toda naj staršev ne zavede, če se njihov otrok ne zanima za intimnosti. Če se zgodi, se preprosto zgodi - otrok ima pravico, da ljubljeno osebo objame, poljubi ... Če se ljubezen ne zgodi, pa tudi ni nič narobe. Otroka v nič ne smemo siliti. Kar zadeva spolnost, staršem pravim, da njeno poslanstvo ni samo v rojevanju otrok, česar se starši najbolj prestrašijo. Spolnost spada med najlepša izkustva v človekovem življenju in nobenega razloga ne vidim, da bi bil človek z MDR zanjo prikrajšan."

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

duševna motnja , spolna identiteta , oseba s posebnimi potrebami , poroka , spolnost , motnja v duševnem razvoju

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.