19 osnovnih pravil vzgajanja najstnikov

Neža Žigon
četrtek, 28. oktober 2010

(Foto: Jupiterimages)

Poučite se. Prebirajte knjige in članke o najstnikih in najstniških letih. Več ko boste vedeli, lažje se boste pripravili.
Ne izogibajte se "občutljivim" temam (spolnost, droge …), pač pa se z najstnikom o njih odkrito pogovorite. Odgovorite na njegova vprašanja o telesnih spremembah, o razlikah med moškimi in ženskami – vendar jih z informacijami ne zasipajte; dovolj je, da odgovorite na njegova vprašanja. Ko začne svojemu telesnemu videzu namenjati več pozornosti, lahko tudi sami postavite vprašanja, recimo: "Ali opažaš kakšne spremembe na svojem telesu?", "Imaš čudne občutke?", "Si včasih žalosten/a in ne veš, zakaj?" … Pogovorita se o tveganjih, ki jim je izpostavljen. Prej ko začnete odprto komunicirati, boljše so možnosti, da bo odprto tudi v naslednjih letih.

Ne upirajte se eksperimentiranju. Vedite, da se hočejo najstniki s čudnimi pričeskami in nemogočimi oblačili ne le vključiti v družbo, temveč tudi šokirati starše. Zato je veliko bolje, če jim pustite narediti kaj začasnega in neškodljivega. Raje se upirajte res korenitim in pomembnim spremembam, kot so kajenje, pitje alkohola, tetoviranje itn.
Naučite ga odgovornosti. To velja za pospravljanje in siceršnje sodelovanje pri gospodinjskih opravilih in drugih družinskih zadevah. Določite naloge, ki jih mora opravljati, vendar stopite nazaj in mu pustite, da jih opravi sam. Obstaja velika možnost, da jih bo opravil drugače, kot bi jih vi, vendar mu dovolite eksperimentirati.
Ohranite svoja pričakovanja. Najstniki resda nikoli ne bodo zadovoljni z njimi, toda navadno razumejo in morajo vedeti, da skrbimo zanje in da od njih pričakujemo nekatere stvari (dobre ocene, sprejemljivo vedenje, upoštevanje hišnih pravil …). Naša pričakovanja naj bodo stvarna, saj jih bodo tako verjetneje upoštevali.
Prepoznajte opozorilne znake. Nekatere spremembe so za najstniška leta normalne, toda preveč drastične ali dolgotrajne spremembe osebnosti so lahko znak resnih težav – takih, ki zahtevajo strokovno pomoč. Bodite pozorni na skrajno nihanje telesne teže, motnje spanja, hitre in drastične spremembe osebnosti, nenadno menjavo prijateljev, izostajanje iz šole, slabe ocene, govorjenje ali celo norčevanje na račun samomora, znake zlorabe prepovedanih ali škodljivih snovi, prihajanje navzkriž z zakonom. Če eno ali več od naštetih vedenj traja dalj časa, to utegne biti znak resnih težav.
Spoštujte najstnikovo zasebnost. Iz varnostnih razlogov morate seveda vedno vedeti, kje je, kaj dela in s kom je, prav vsake podrobnosti pa ne. Njegova soba in njegov telefon naj bosta nedotakljiva. Ne pričakujte, da bo z vami delil vsa svoja razmišljanja, občutke in dejanja.
Spremljajte, kaj vaš najstnik gleda, bere, spremlja in s kom komunicira na spletu. V zvezi s tem mirne duše postavite omejitve. Svet interneta je sicer poučen, vendar tudi nevaren.
Postavite jasna in sprejemljiva pravila. Čas za spanje naj bo prilagojen starosti najstnika: ne morete pričakovati, da bo v postelji po risanki. S posledicami kršitev ga seznanite vnaprej in se tega držite. Če boste nenehno spreminjali in prilagajali pravila, vas najstnik ne bo resno jemal in ne bo spoštoval vaše avtoritete.
Najstnik potrebuje določeno svobodo. Ni nujno, da se udeleži vseh družinskih izletov in dogodkov. Ne bodite užaljeni, če ne želi biti vedno z vami.
Krivda je zdravo čustvo: najstniku, ki stori nekaj narobe, dovolite, da se počuti krivega in da se iz tega nekaj nauči.
Bodite dober zgled. Vaša dejanja, bolj kot besede, najstniku pomagajo pri osvajanju moralnih in etičnih meril. Če imajo že od malih nog dobrega vzornika, obstaja manjša verjetnost, da bodo v najstniških letih sprejemali slabe odločitve.
Ne kaznujte, kadar ste jezni, ampak se pomirite in počakajte, da boste zmožni trezne presoje.
Najstnika obravnavajte spoštljivo; usmerjajte ga pri sprejemanju pozitivnih in koristnih odločitev.
Dajte mu prostor za eksperimentiranje. Najstniki se morajo naučiti biti samostojni, kar jim morate omogočiti, seveda v okviru določenih meja. Opazujte jih in usmerjajte, vendar ne vzkipite za vsako malenkost.
Najstniku dovolite samostojno odločanje o stvareh, ki jim je kos. Hkrati mu dajte vedeti, da ste mu vselej pripravljeni priskočiti na pomoč. Tako mu pokažete, da ga cenite kot osebo in da ste mu pripravljeni dati priložnost.
Najstnik mora razumeti vaše občutke, povezane z zaupanjem do njega. Redno se pogovarjajte o svojih pričakovanjih in mnenjih glede ocen, dejavnosti, prijateljev, socialnih situacij itn. Svoja stališča izrazite jasno. Tako bo tudi sam vedel, kako mora ravnati in se obnašati
Spoznajte otrokove prijatelje in šele potem sodite o njegovi družbi.
Predvsem pa: bodite vedno dostopni. Zanimajte se za svojega najstnika, pogovarjajte se z njim o vsakodnevnih dogodkih in nikoli samo ne predvidevajte, kaj je počel. Pustite ga, naj o tem pripoveduje sam, in ga poslušajte.