3. Neuveljavljanje kazni. Najstniku moramo postaviti meje in mu dati vedeti, da bo prestopanje mej povzročilo posledice. Če ga učimo, da so pravila nepomembna, mu ne delamo dobre usluge, saj jih bo tudi v prihodnje prekršil, kadarkoli se mu bo zazdelo.

4. Zastavljanje nerazumnih ciljev. Pomemben del odraščanja je učenje zastavljanja ciljev in načrtov, kako jih doseči. Pri tem ga moramo spodbujati in mu pomagati, da bodo cilji, ki si jih zastavi, stvarni in dosegljivi.

5. Pričakovanje zgolj pozitivnih rezultatov. Pogosto od najstnika pričakujemo preveč, vendar ga za doseženo ne pohvalimo, slabe rezultate pa kritiziramo.

6. Predvidevanje, da je izobraževanje stvar nekoga drugega. Od šole ne pričakujemo le, da bo našega otroka česa naučila, ampak tudi to, da ga bo odvrnila od drog, alkohola itn. Napaka! Vzgoja otroka se začne doma, šola je pri tem lahko le v oporo. O osnovah življenja se morate z otrokom pogovoriti predvsem vi sami.

7. Predvidevanje, da dobre ocene pomenijo, da je v redu tudi vse drugo. Dobre ocene niso nič drugega kot dokaz dobrega učnega uspeha; če bo najstnik vedel, da ga zaradi tega ne boste nadzorovali, lahko zabrede.

8. Ignoriranje potrebe po preživljanju skupnega družinskega časa. V sodobnem življenjskem ritmu si je za družino težko utrgati uro ali dve na dan. Toda to preprosto moramo storiti.

9. Prehitro popuščanje. Najstniki nenehno preizkušajo naše potrpljenje; pri tem, da iz nas izsilijo privolitev za svoja dejanja, so izredno iznajdljivi. Toda prav je, da vztrajamo pri svojem, da smo konsistentni in ohranimo avtoriteto.

10. Zgražanje nad novodobnimi najstniki. Normalno je, da svojega najstniškega otroka primerjate s seboj, ko ste bili v teh letih. Toda zdajšnji najstniki se od tistih nekoč zelo razlikujejo. Razumite to in sprejmite spremembe.