In živela sta srečno do konca svojih dni!

(Foto: Jupiterimages)

Vodič za dolgotrajno zvezo

Večina nas je prepričanih - in se zaveda - da je ena od najtežjih stvari v življenju najti pravega partnerja. Nenazadnje potem, ko se dokončno zaljubimo, živimo skupaj srečno do konca dni, mar ne? To vprašanje nikakor ni retorično, saj se odgovor gladko glasi: "Ne!" Nauki iz pravljic so eno, resnica pa je povsem drugačna: najlažje se je zaljubiti, a samo ljubezen ni dovolj. Za vzdrževanje partnerske zveze - predvsem pa kakovostne zveze - so potrebni številni drugi dejavniki. Tista prijetna zadevica, ki ji pravimo ljubezen, zahteva veliko truda.

STOPNJE PARTNERSKE ZVEZE


Vsi smo že slišali šale o tem, kako zakon ali ekskluzivno koruzništvo uniči zvezo, ki je imela prej vse potenciale za to, da postane dobra ali vsaj solidna. Zakaj se zdi, da gre nekaj, kar se začne tako dobro, od trenutka, ko se zavežemo zvestobi in večnosti, le še navzdol? Eden od razlogov za to je, da gre vsaka partnerska zveza skozi bolj ali manj predvidljive stopnje, katerih intenzivnost se razlikuje od para do para in od človeka do človeka.

1. stopnja

Romantična ljubezen
Stopnja romantične ljubezni nam vzbuja tako prijetne občutke, da si želimo in pričakujemo, da bo trajala večno. Sprva se nam zdi vse popolno. Ko pri partnerju opazimo stvari, ki nam niso všeč, jih najbrž zanikamo ali njihov pomen vsaj karseda zmanjšamo. Gremo prek vsega, kar se od nas zahteva ali pričakuje. Polni smo energije in novih sanj, naše srce je napolnjeno z ljubeznijo in vemo, da nas partner ljubi. Skupaj z njim iščemo načine, da bi izrazili svoja čustva. Ko sta ločena, mislita drug na drugega. Vse se zdi prav; nekateri ljudje imajo na tej stopnji občutek, kot da so končno spet "doma" ali da so naposled "popolni". Verjamemo, da partner iz nas izvablja najboljše. To je obdobje, ko si na hitro ogledamo bistvo partnerja, kajti njegovi obrambni mehanizmi so popustili in to je oseba, v katero se dejansko zaljubimo.

2. stopnja

Razočaranje ali obžalovanje
Ena od največjih iluzij naše kulture je, da bo romantična ljubezen trajala večno, če le najdemo pravega partnerja. Poslušamo, da naj bi se ljubezen dogajala naravno in da si za resnično ljubezen ni treba prizadevati. Toda takšne iluzije so žal tudi eden od razlogov za visoko stopnjo ločitev. Vse fantazije prej ali slej ovenejo; morajo oveneti, saj je takšna narava sanj. Ko se srečamo z realnostjo, nas ta prisili, da smo, kar smo, in da vidimo, kaj je pred nami, pa če nam to ugaja ali ne. Ko obtičimo v tej fazi, začnemo razmišljati, da smo morda z napačnim človekom. Občutimo depresijo, vznemirjenost ali razočaranje.

Stvari, ki smo jih pri partnerju nekoč ljubili, postanejo vir frustracij in negativnih občutkov. Sprašujemo se: "Kaj se mi/mu/ji/nama je zgodilo?" Pojavi se občutek izdaje ali izgube, občutek, da ljubezen umira. Začetki naših razmišljanj in stavkov se glasijo: "Če bi le ..., bi bilo vse v redu." Ali pa: "Bo takšen preostanek mojega življenja?" Namesto da bi bila partnerja, postaneta nasprotnika. Eden ali oba sta obtožujoča, kritična, sarkastična, ponižujoča, stopnjujeta se jeza in obžalovanje.

Zmagovanje in vztrajanje pri svojih stališčih postaneta pomembnejša od skupnega dela in soustvarjanja ljubečega, izpolnjujočega odnosa, ki ga oba želita. Izkazovanje ljubezni in spoštovanja upadeta in lahko celo usahneta. Če se nakopiči dovolj negativnih občutkov, se začnemo partnerju vse bolj izogibati ali se zatečemo k skoku čez plot, delu, otrokom ali drugi osebi, ki naj bi bolje izpolnila naše potrebe.

Vse preveč parov se preda navidez brezizhodnemu položaju in obupu te stopnje. Prijatelji in družina nas pogosto spodbujajo, naj iz takšne zveze izstopimo, spet drugi pari se skušajo spopadati z zapleti in sklenejo znosen sporazum. Nekateri ostanejo skupaj - zaradi otrok, ker se bojijo obsojanja drugih ali zaradi denarja; končajo tako, da živijo v isti hiši, a popolnoma ločeno.Dobra novica je ta, da nam v takšnih razmerah ni treba živeti za vedno. Druga stopnja so lahko vrata v globljo povezanost in intimnost ter izpolnjujoč odnos; zavedati se moramo le, da so konflikti lahko pot k ozdravitvi in osebni rasti. Konflikt ni problem; velik problem je lahko le to, kaj s tem konfliktom storimo ali ne storimo. Tudi iskanje novega partnerja ne reši problema, saj to fazo preprosto moramo preživeti in enako bomo izkusili tudi v novi zvezi.

3. stopnja

Znanje, zavedanje
Na tej stopnji se ne le zavemo, da je naša zveza lahko več kot zdaj, ampak tudi, da imamo moč sprožiti spremembe. Eden ali oba imata sicer še vedno lahko občutke zaskrbljenosti, zmedenosti, strahu in se upirata spremembam, vendar je prav, da prevzameta odgovornost za svoje vedenje in se namensko začneta učiti, kako postati prava partnerja. Na tej stopnji namreč dobita nove informacije (najpogosteje od drugih, dlje poročenih parov, ki so koristen vir nasvetov) in vpogled vase, v partnerja ter v naravo zakona ali partnerske zveze. Naučita se uporabljati nova orodja in spretnosti za prebijanje skozi razmerje. Prav je, da se osredotočita na lastno vedenje in se vprašata, kaj prispevata k vzdušju v zvezi in ali to nanjo vpliva dobro ali slabo.

4. stopnja

Preobrazba
Na tej stopnji partnerja uporabljata spretnosti oziroma nova vedenja, ki sta se jih naučila na prejšnji stopnji. Postaneta "sodelavca" pri zdravljenju in rasti partnerske zveze. V mislih in v srcu imata njeno vizijo ter si za doseganje te vizije prizadevata vsak dan - hkrati pa bolje izkoriščata potenciale tudi na drugih področjih življenja.

5. stopnja

Resnična ljubezen
To je stopnja globokega spoštovanja partnerja kot enkratnega posameznika, stopnja užitkov, strasti, intimnosti, sreče in skupne zabave, stopnja, na kateri živimo vizijo resničnega partnerstva, brezpogojne ljubezni in varnosti ter partnerja zaznavamo kot najboljšega prijatelja. Premaknemo se k duhovnim potencialom predane partnerske zveze in popolne ljubezni. Toda pozor: ta je možna le, če sta oba pripravljena opraviti delo, ki ga zahteva. Nikdar namreč ne nastopi sama od sebe.

Članek se nadaljuje »


Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Postavi vprašanje

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki